Pravočasno od doma
V prazničnem decembru je ljubljanski promet še bolj zgoščen kot običajno. Če ne želite zamuditi na prireditev, vam priporočamo, da se od doma odpravite dovolj zgodaj.
Koncert Nataše Loborec Perovšek z gosti
Prirejata: Založba Sophia in Nataša Loborec Perovšek
Nataša Loborec Perovšek je mezzosopranistka, glasba jo spremlja že skoraj sedem desetletij. Ekonomistka po poklicu, po duši pa velika ljubiteljica umetnosti, zlasti glasbe, je lepoto petja partizanskih, ljudskih in ponarodelih pesmi doživljala že v otroštvu, pri starših. Prve pesmice, ki jih je kot štiriletna deklica prepevala, so bile Zakaj sem partizan, Kje so tiste stezice, N'mav čez Izaro. V mladostniških letih je, kakor vsi mladi, prepevala popularne pesmi, nato pa jo je pot čedalje bolj vodila v klasično glasbo. Ob študiju ekonomije je obiskovala solopetje, od tu naprej pa se je njena pot prepletla s potjo njenega bodočega soproga Rudija Loborca, glasbenika-simfonika v orkestru RTV Slovenija, v zasedbi trobente, profesorja glasbe, pesnika, skladatelja in dirigenta, ki je življenje posvetil glasbi. Ta je postala njun svet, v katerem sta drug drugega mojstrila.
Natašo Loborec Perovšek poznamo tudi kot ustanoviteljico Kulturno-umetniškega društva Mešani pevski zbor Ljubljanske banke, pozneje Decet SKB banke; vodja zbora v obeh obdobjih je bil Rudi Loborec. Njihove pesmi so donele doma in v zamejstvu, vabljeni so bili na nešteto prireditev, prepevali so na partizanskih pohodih, dobrodelnih koncertih, v domovih starejših … – povsod pa so bile nepogrešljive partizanske pesmi.
Prisrčno vabljeni na ta majski dan mladih in starejših!
Za uspešno in dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti je Nataša Loborec Perovšek prejela Gallusovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, lani pa ji je Zveza združenj borcev za vrednote NOB podelila priznanje za požrtvovalno ohranjanje in varovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja.
Kot solopevka prepeva že skoraj 55 let in pri tem ves čas ostaja zvesta tudi lastni smeri, spevni glasbi, ki jo je izvajala skupaj z možem ob klaviaturah. To so bile skladbe različnih zvrsti, od starogradskih napevov, slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi, Rudijevih avtorskih skladb do širokega repertoarja svetovnih uspešnic. Svoj prvi glasbeni album Akordi življenja je izdala leta 2000, sledili so: Skrivnosti neba (2006), Slovenija – zemljica domača (2012) in Zakaj sem partizan (2015).
S koncertom obeležujemo tudi 70-letnico izhajanja revije Borec, ki jo izdaja Založba Sophia ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
7, 10, 15 EUR
Nastopajo: Nataša Loborec Perovšek (mezzosopran) z gosti: solisti, šolskimi otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori, ŽPZ KOMBINAT, harmonikarjema, plesno skupino in povezovalcem Sašom Hribarjem
Solisti:
Mojca Hladnik, sopran
Anja Koren Usenik, mezzosopran
Luka Grižonič, tenor
Pevski zbori:
Glasbena šola Zagorje, otroški in mladinski pevski zbor, zborovodkinja Špela Koprivšek
OŠ Franca Rozmana - Staneta, Ljubljana, mladinski pevski zbor, zborovodkinja Tanja Zgonc
OŠ Karla Destovnika - Kajuha, Ljubljana, zborovodkinja Marija Tratnik Rupar
OŠ Gabrovka - Dole in Podružnične šole Dole, mladinski pevski zbor, zborovodkinja Anita Medvešek
OŠ Notranjski odred, Cerknica, mladinski pevski zbor, zborovodkinja Jasmina Žagar
OŠ Notranjski odred, Cerknica, fantovski pevski zbor, zborovodkinja Daša Joželj Kranjc
OŠ Notranjski odred, Podružnična šola 11. maj Grahovo, mladinski pevski zbor, zborovodkinja Jasmina Žagar
OŠ Domžale, Podružnična šola Ihan, otroški pevski zbor, zborovodkinja Matejka Perne Lisjak
Ženski pevski zbor Kombinat, zborovodkinja Mateja Mavri
Zasedbe in glasbeniki:
OŠ Notranjski odred Cerknica, šolski bend, mentorica Daša Joželj Kranjc, in komorna skupina Godbe Cerknica, mentor Mitja Dragolič, harmonikar Krunoslav Križ; Silvan Kralj, harmonikar, Dolina pri Trstu; Folklorna skupina Borjač, Sežana, vodstvo Tomaž Gantar in Silvana Dobrila Kralj; spominska enota 1. dolenjskega partizanskega bataljona in recitatorka Breda Videnič Kuplenik.
Prireditev bo povezoval Sašo Hribar.
Razgibana zunanjost Cankarjevega doma sledi organizaciji v notranjosti, kjer na dvaindvajsetih prizoriščih domujeta kulturno-umetniški program in kongresno-prireditvena dejavnost. Dvorane so tehnično opremljene za prireditve vseh vrst in žanrov.