Že v mladosti sem se precej ukvarjala z zapuščino pisateljice in svetovne popotnice Alme M. Karlin. Najbolj je bilo seveda zanimivo pred tremi desetletji, ko je bilo njeno življenje slovenski javnosti malo znano, čeprav smo v slovenščini tedaj že lahko prebirali potopis Samotno potovanje, spisan po junaški osemletni poti okoli sveta. V tistih časih smo bili prepričani, da pisateljica ni znala slovensko, kar je bilo za poliglotko precej čudno, pa tudi o njenem odnosu do slovenskega prostora smo vedeli le malo.
Potem pa odkritje novih potopisov. V NUK so iz Gradca priromali 1. marca 2021. V slovenskem prevodu so jih naslovili Peš po domačih krajih. Alma je potovala po Sloveniji. Z vlaki, avtobusi, predvsem pa peš. Pred drugo svetovno vojno je bila radostna in polna energije, hodila je tudi po deset ur, oboževala naravo, pa tudi svoje spremljevalce na štirih tačkah, se mastila s klobasami, srkala vino, včasih pivo. Čeprav je s potovanja okoli sveta prišla z malarijo, je bilo tedaj življenje zanjo obetavno. S potopisi je zablestela na mednarodnem prizorišču, honorarji pa so zadoščali za preživetje.
Med drugo svetovno vojno je bila v nevarnosti zaradi protinacistične drže, po vojni se je komajda preživljala, saj je bilo zanimanje za duhovno obarvane fiktivne romane manjše, pa tudi mednarodni sloves je izgubljal moč.
Letošnja sezona je prva, v kateri naš program pripravljamo na kar sedmih odrih. Aprila smo novi oder dobili v novi Dvorani Alme Karlin. Tam poslej pripravljamo Almine večere, s katerimi se posvečamo slovenski potopisni literaturi. V sezoni pred nami praznujemo tudi trideseto obletnico Zlatega abonmaja, ki je abonma razkošja. Pa ne razkošja pražnje oblečenih abonentov, temveč razkošja trenutka, v katerem lahko prisluhnemo mojstrstvu najbolj vrhunskih glasbenikov in sestavov sveta. Oktobra bo iz Nemčije pripotovala predstava Otroci sonca v režiji Mateje Koležnik, s katero se bo začel abonmajski cikel Veličastni. Vlado Kreslin bo praznoval 70. rojstni dan in še preden si bo opomogel od zabave, bo že nastopil na tradicionalnih koncertih v Gallusovi dvorani. Poslovili se bomo od naravoslovne razstave in se vrnili v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Fotografije slovenskega punka nas bodo spomnile na politično, idejno, kulturno izjemno intenziven čas, ki v slovenskem prostoru odzvanja še danes. Tudi otroci in mladi bodo dobili svoj gledališki spektakel, junaški Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem bo zaživel kot odrska uprizoritev. Za silvestrovo pa bo Cankarjev dom hiša z največ prižganimi lučmi v Ljubljani, saj bodo živi prav vsi odri.
Če je Karlinova svoj sloviti potopis poimenovala Samotno potovanje, je v Cankarjevem domu ravno nasprotno. Potujemo po različnih svetovih umetnosti, se srečujemo na zanimivih kongresih in družabnih prireditvah. In čisto nikoli nismo sami. Smo skupnost, ki jo povezuje spoštovanje do umetnosti, znanosti in humanistike.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma
