Čebela velikanka in čebelice s strehe ob 17. Evropskem kongresu psihologov - ECP 2022

Od 5. do 8. julija 2022

Cankarjev dom gosti 17. Evropski kongres psihologov – ECP, ki se ga udeležuje skoraj 1000 strokovnjakov s celega sveta. 
Osrednja tema letošnjega kongresa je Psihologija kot središče znanosti: priložnosti in odgovornosti. Kot je povedal Marko Vrtovec, predsednik Društva psihologov Slovenije in predsednik kongresa ECP 2022, tema izhaja iz Boyackove raziskave, v kateri je naredil analizo citatov vseh znanstvenih revij, rezultati pa so pokazali, da je psihologija ena od sedmih središč znanosti. Poleg psihologije so ostala središča znanosti še matematika, fizika, kemija, vede o Zemlji, družbene vede in medicina. Da je psihologija ena izmed sedmih središč znanosti, pomeni, da je vpliv psihologije na druge znanosti bistven in pomemben. Posledično ji to prinaša ogromno priložnosti za sodelovanja, pospešen razvoj, vplivanje, izboljšanje storitev ... Hkrati pa tudi odgovornosti, saj psihološke ugotovitve uporablja široka množica praktikov z različnih področij.

Odprtju kongresa je sledilo uvodno predavanje z naslovom Družbena komunikacija in vloga konsenza pri čebelah, ki so ga pripravili Janko Božič, Mojca Juriševič in Stephen David Reicher. Tematsko predavanje se je odlično zlilo s poslanstvom Cankarjevega doma, ki je pionir urbanega čebelarjenja pri nas. 

Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že enajst let. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.

V program kongresa ECP 2022 se Cankarjev dom aktivno vključuje tudi z vodenim ogledom panjev na strehi in strokovno razlago na temo urbanega čebelarjenja, za kar je poskrbel njegov pobudnik in priznani urbani čebelar, Franci Petrovčič. Do konca kongresa bo udeležencem na ogled na voljo tudi povečan fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele - 3D-kranjica, ki je bila del slovenske predstavitve na svetovi razstavi Expo v Dubaju.


 

Do 8. julija 2022
3D-kranjica

Predstavitev 100-krat povečane čebele delavke
Cankarjev dom in Čebelarska zveza Slovenije predstavljata 3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele.
Maketa je izdelana v razmerju 100 : 1 in v dolžino meri 170 cm.
Izdelana je s 3D-tiskom in ima več kot 90-odstotno morfološko podobnost z resnično čebelo delavko. Za osnovo je služila prava kranjska čebela, do mikrona natančno slikana z Micro CT napravo. Model združuje gibljive dele čebeljega telesa ter devet animacij v slovenskem in angleškem jeziku. Nastal je ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije, nato pa odpotoval še na svetovno razstavo Expo v Dubaj, kjer je vzbudil izjemno pozornost – v slovenskem paviljonu si ga je ogledalo skoraj milijon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, kjer je od marca v Veliki sprejemni dvorani prvič na ogled v Sloveniji.
Projekt je v celoti slovenski: 3D-kranjica je plod slovenskega znanja, pri izvedbi je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) sodelovala s slovenskim podjetjem Intri d.o.o. in oblikovalko Nino Oman. Za pobudo, idejno zasnovo in realizacijo projekta 3D-kranjice sta  zaslužna Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, in vodja projekta pri ČZS  Marko Borko. Koncept in izvedbo je usmerjala ČZS, prof. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete pa je bil na voljo za strokovno pomoč. Strokovna recenzija animacij: dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Peter Kozmus, dr. Nataša Lilek in Tomaž Samec.
3D-kranjica je financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.

Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu. 

Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu  
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.


Več o urbanem čebelarstvu >>