Flamenko brez krinke – Mayte Martín

Mayte Martín, pevka flamenka in glasbenica, s svojo umetniško potjo izpodbija številne stereotipe o flamenku. 

Med drugim dokazuje, da lahko skrivnost uspeha, ki ga flamenko desetletja uživa po vsem svetu, bržkone pripišemo sposobnosti posredovanja univerzalnega človeškega doživljanja sveta in življenja, poosebljenih tako v žanru kot pri umetnici sami. 

Mayte Martin, rojena leta 1956, je pevka flamenka, ki velja za glas svoje generacije, njeno glasbo ljubitelji te zvrsti dobro poznajo. Moč njenega izraza je v prepletu neponarejene iskrenosti in dovršenega obvladovanja umetniške veščine. Pevka, skladateljica in kantavtorica se bo slovenskemu občinstvu na festivalu Bi flamenko predstavila prvič, z recitalom tradicionalnega flamenko petja ob kitarski spremljavi Alejandra Hurtada in Joséja Tomása. 

Maria Teresa Martín Cadierno si je nadela umetniško ime Mayte – izvorno v baskovskem jeziku pomeni ljubljena – potrjuje, da so ji bile muze naklonjene, ko so jo v zibelki obdarile z osupljivim darom, ter vselej ostaja zvesta sebi in svojim načelom ter intuiciji. 

S senzibilnostjo ter umetniško in človeško iskrenostjo je dar petja razvila do neslutenih višav in dosegla svetovno slavo. Že kot deklica je pela flamenko v družinskem krogu, pri šestnajstih letih se je petju posvetila profesionalno, najprej kot pevka tradicionalnega flamenka, pozneje pa je začela raziskovati in ustvarjati tudi v drugih glasbenih žanrih. Ko poje flamenko, je vselej zavezana velikim mojstrom (Juanu Valderrami, Manolu Caracolu, Camaronu idr.), svojim predhodnikom, do katerih čuti neizmerno spoštovanje, kot je nedavno povedala v enem od intervjujev: »Predstavljam most med preteklostjo in sedanjostjo in to je nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi. Tistega, ki resnično ljubi glasbo, ne vodi egoizem; hvaležen je, da je bil izbran ter svojo odgovornost sprejema s skromnostjo in spoštovanjem.«

Umetniška senzibilnost Mayte Martín odseva v široki paleti njenih kreacij, poleg flamenka predvsem v boleru ter številnih avtorskih projektih uglasbene poezije, kantavtorskih projektih in številnih sodelovanjih z največjimi svetovnimi glasbeniki. 

Besede, kot so ljubezen, pristnost, nežnost, naklonjenost, skromnost, svetloba in darežljivost, iz njenih ust v intervjujih vznikajo spontano in iskreno ter neomajno vejejo iz njene glasbe, medtem ko sama poudarja, da sta človeška in umetniška senzibilnost čvrsto prepleteni, da se medsebojno napajata, kot je ob priložnosti izjavila:

Poganja me iskrenost, zavračam vse, kar ni pristno … Prevzame me porojeno iz intimnosti in radodarnosti. Zavračam nepristnost ter verjamem v lepoto in čarovnijo razgaljenosti. Stati na odru in biti to, kar si, je edinstvena priložnost za upor licemerstvu, zaradi katerega je svet neprijazen. Le brez
krinke lahko uveljavljamo svobodo, spoštovanje in iskrenost, ki mi pomenijo temelje življenja,
umetnosti in lepote.
 

Ana Pandur


PE, 25. februrja, ob 20. uri
Linhartova dvorana, 24, 20, 18* EUR
Več o koncertu >>



Image removed.
 

Značke
Najbolj brano

Poslaniki Beethovna in Bonna

Dela ene najizvirnejših slikark 20. stoletja prvič pri nas

Ne sledite, bodite tok!

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI