Ob svetovnem dnevu čebel

11. obletnica mestnega čebelarstva Cankarjevega doma

Čebela velikanka in čebelice s strehe

Cankarjev dom se kot eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 5. svetovnega dneva čebel (20. maj), katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, za varstvo okolja in biotsko raznovrstnost. Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji.
Hkrati je svetovni dan čebel priložnost za prenos bogatega slovenskega znanja in tehnologije čebelarstva ter za utrditev slovesa Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države na svetovni ravni.

Cankarjev dom se bo 5. svetovnemu dnevu čebel pridružil z predstavitvijo 3D-kranjice in ogledi panjev na strehi Cankarjevega doma. 

 
Do 20. maja 2022
3D-kranjica
Predstavitev 100-krat povečane čebele delavke
Cankarjev dom in čebelarska zveza Slovenije predstavljata 3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele.
Maketa je izdelana v razmerju 100 : 1 in v dolžino meri 170 cm.
Velika sprejemna dvorana 
 

PE, 20. maja, ob 11. in 17. uri 
Ogled panjev na strehi Cankarjevega doma 
Vodi Franci Petrovčič, čebelar CD 
Zbirni prostor pri recepciji CD, vhod s Prešernove ceste
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si

Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že enajst let in tako smo med prvimi mestnimi čebelarji v Sloveniji. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.
 

3D-kranjica
100-krat povečana čebela delavka

Cankarjev dom in Čebelarska zveza Slovenije predstavljata 3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele.
Maketa je izdelana v razmerju 100 : 1 in v dolžino meri 170 cm.
Izdelana je s 3D-tiskom in ima več kot 90-odstotno morfološko podobnost z resnično čebelo delavko. Za osnovo je služila prava kranjska čebela, do mikrona natančno slikana z Micro CT napravo. Model združuje gibljive dele čebeljega telesa ter devet animacij v slovenskem in angleškem jeziku. Nastal je ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije, nato pa odpotoval še na svetovno razstavo Expo v Dubaj, kjer je vzbudil izjemno pozornost – v slovenskem paviljonu si ga je ogledalo skoraj milijon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, kjer je od marca v Veliki sprejemni dvorani prvič na ogled v Sloveniji.
Projekt je v celoti slovenski: 3D-kranjica je plod slovenskega znanja, pri izvedbi je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) sodelovala s slovenskim podjetjem Intri d.o.o. in oblikovalko Nino Oman. Za pobudo, idejno zasnovo in realizacijo projekta 3D-kranjice sta  zaslužna Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, in vodja projekta pri ČZS  Marko Borko. Koncept in izvedbo je usmerjala ČZS, prof. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete pa je bil na voljo za strokovno pomoč. Strokovna recenzija animacij: dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Peter Kozmus, dr. Nataša Lilek in Tomaž Samec.
3D-kranjica je financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.
 

O svetovnem dnevu čebel 

Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. 
Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Država Slovenija je enotno pobudo podprla in tako je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia (Mednarodna zveza čebelarskih organizacij). 
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–73), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja. 

Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu. 

Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu  
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.

Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.