Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
V ponedeljek, 12. decembra, se je slavnostno odprla prva naravoslovna razstava v zgodovini Cankarjevega doma, V vrtincu sprememb. Slavnostna govorca na odprtju razstave, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, sta bila predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Urška Klakočar Zupančič, in sekretar na Ministrstvu za kulturo, Matevž Čelik Vidmar, odprtja pa se je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar.
Kot je v uvodnih besedah izpostavila generalna direktorica Cankarjevega doma, Uršula Cetinski, je razstava o spreminjajočem se svetu in okolju, na katerega s svojim delovanjem in ravnanjem usodno vpliva prav človek, pomembna prelomnica v zgodovini Cankarjevega doma, ki tokrat prvič predstavlja naravoslovno tematiko. Dr. Miha Jeršek, v. d. direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je pozdravil sodelovanje dveh tako pomembnih institucij pri razstavi, ki ravno v tem trenutku in za današnji čas nosi tako pomembno sporočilo.
Z glasbo, ki je ponazarjala zvoke iz narave, je nastopil večinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, ki je zaigral tudi na tidldibab, repliko neandertalčeve piščali, prvega znanega, več kot petdeset tisoč let starega glasbila, ki so ga pred 28 leti našli v jami Divje babe pri Cerknem.
Razstava, ki jo je inovativno zasnovala oblikovalka Sanja Jurca Avci, ne nagovarja s podatki, temveč podaja izkušnjo. Z multimedijo, interaktivnimi elementi, s fizično občutenim učinkom tople grede, z menjavo dneva in noči v gozdu, s števcem izumiranja vrst in nenazadnje z razpotjem odločitev, ki jih vsak dan sprejema vsak od nas in s tem vpliva na okolje.
Če bi zgodovino Zemlje razdelili na 24 ur, bi se človek pojavil v zadnjih sedmih sekundah – je eno od opozoril te edinstvene naravoslovne razstave, ki obiskovalcu na vsakem koraku nastavlja ogledalo. Bomo zmogli toliko modrosti, da bomo preobrnili razvoj družbe v vzdržen? Bo ta modrost dovolj, da ohranimo biodiverziteto in zagotovimo svoj obstoj na planetu?
Ob razstavi je izšla obsežna monografija Presenetljivo življenje, ki sta jo uredila dr. Tomi Trilar in Špela Pungaršek.
Razstava bo na ogled vse do 5. novembra prihodnje leto. Do tedaj se bo zvrstilo še veliko število spremljevalnih dogodkov, od literarnega, humanističnega in filmskega programa do bogatih interaktivnih delavnic in vodenj za tiste, ki bodo v posledicah naših današnjih odločitev živeli jutri – za najmlajše obiskovalce.