Pa se je Nikola Tesla le vrnil v Maribor

Uršula Cetinski aprila 2016 na priljubljeni razstavi o Nikoli Tesli v Galeriji Cankarjevega doma. (foto: arhiv CD)

O enem opernem muzikalu in dveh nepozabnih koncertih

Nikola Tesla se je menda zelo nerad spominjal Maribora. Tako nekako nam je pripovedoval dr. Branimir Jovanović, res velik poznavalec Teslove biografije; dr. Jovanović je bil leta 2016 direktor Muzeja Nikole Tesle v Beogradu, ki je za nas pripravil razstavo Nikola Tesla – človek prihodnosti. Z razstavo smo počastili 160. obletnico znanstvenikovega rojstva. Razstava je postala eden najbolj priljubljenih dogodkov v Cankarjevem domu nasploh. Na ogled so se zanesenjaki vozili celo iz ZDA, kjer menda še vedno obstaja celo nekaj sekt, ki Teslo častijo kot boga. 

Med postavljanjem razstave smo se naučili marsikaj. Pripravljali smo jo z ljubeznijo in z zanosom ter ta svoj elan smo razširili na zelo širok krog nadobudnežev, ki so želeli razširiti obzorja o Tesli, njegov izumih, življenjskih navadah, svetovnem nazoru, o njegovi družini in bivanju v ZDA … 


Zakaj se Tesla ni rad spominjal Maribora

Menda se Tesla res ni rad spominjal Maribora, kjer je v letih 1878 in 1879 preživel manj kot leto dni. Na hitro je zapustil študij na graški univerzi, se ustavil v Mariboru, kjer naj bi imel dobro plačano službo, vendar se je bojda kar precej posvečal kvartopirstvu in biljardu v tamkajšnjih gostilnah. Ko ga je družina končno izsledila, saj so ga nekaj časa zaman iskali in mislili celo, da je mrtev, se je ponj odpravil oče in ga rotil, naj se vrne domov. Naposled je bil Tesla zaradi brezdomstva iz Maribora izgnan, do Gospića pa so ga pospremili kar žandarji. Ker je njegov oče umrl kmalu po njegovi neslavni vrnitvi domov, si je Tesla do konca življenja očital, da je očetovo razočaranje nad njegovim početjem prispevalo k tragični smrti. Zato je bil zanj spomin na Maribor grenak in otožen.
 

Tesla kot junak mariborskega muzikala

No, leta 2022 pa je Tesla osrednji junak opernega muzikala, ki so ga ustvarili v SNG Maribor. Telo in glas mu posoja Klemen Slakonja v družbi izvrstnih solistov in ansambla mariborske Opere, ki se jim občasno priključijo tudi tamkajšnji baletniki. Nejc Gazvoda je ustvaril libreto po principu fantazijskega potovanja v prihodnost, v kateri se Tesla sreča z lastno smrtjo, predvsem pa s tegobami naše sedanjosti. 

Libreto poudarja Teslove vizije o prihodnosti z brezplačno energijo za vse, sanjaril pa je tudi o brezžičnem prenosu glasbe po vsem planetu, vendar mu kapitala za tedaj tako težko doumljive ideje ni uspelo najti. Slavko Avsenik ml. je ustvaril glasbo, ki je mešanica različnih glasbenih žanrov; od opere in operete do glasb našega časa in balkanskih ritmov. Muzikal si lahko 28. decembra ogledate na odru Gallusove dvorane, vstopnic pa je vsak dan manj; kdor si tega muzikala res želi, naj ne okleva!
 

Šostakovič, ki nas je zbodel v srce

Brez kančka dvoma pa me je popolnoma očaral in za vselej prevzel Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu, op. 77, Dmitrija Šostakoviča. 9. novembra ga je v sklopu Zlatega abonmaja nepozabno izvedel več kot stočlanski Orkester Romanske Švice, ki se mu je priključila mojstrica na violini Viktoria Mullova. Težko je ubesediti, ampak bilo je tako boleče, da se je sloviti Straussov Tako je govoril Zaratustra zazdel skorajda odveč. Dirigent Nott je bil navdušen tako nad akustiko Gallusove dvorane kot nad miselno zbranim in spoštljivim občinstvom.

Čisto podoben kompliment smo dobili  že nekaj dni pozneje, saj je v sklopu Srebrnega abonmaja komorni Ansambel Albana Berga poskrbel za izvrstno interpretacijo Mahlerja, Weberna in Schönberga. Tudi njim se je koncert na Gallusovem odru zdel doživetje. Popolnoma navdušeni nad akustiko so izrazili željo, da bi pri nas posneli kakšno od plošč. To seveda ni izključeno. Kako bi opisali zahteven koncert glasbenega sestava z Dunaja? Nirvana.


Filmska doživetja 33. Liffa drvijo h koncu

Skorajda vse se enkrat začne in potem tudi konča. Življenje ni premica, ampak daljica. Tako se izteka tudi naš dobri stari Liffe. V soboto zvečer bomo podelili tudi nagrade. Radi imamo vse, ampak nekatere pa prav ljubimo!

Uršula Cetinski
 

Značke
Najbolj brano

Bilo je nekoč v osemdesetih

Odprtje razstave Tereza Kozinc in Klavdij Sluban: Bonjour le jour (Dober dan, dan)

Nagrajenci 33. Liffa so znani

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI