Umetnost – galaksija, v kateri se rojevajo zvezde

Zemlja je sinjemodra frnikola. Čudovita in krhka.
Ljudje smo pred pandemijo veliko potovali. Tudi po domišljijskih svetovih, pri čemer nam je bila umetnost v veliko pomoč. Ni pa prav veliko ljudi poletelo v vesolje. Še manj je takšnih, ki so Zemljo videli iz globine vesolja. 
Astronavti pravijo, da je naš miselni ustroj naravnan na življenje na Zemlji. Da je tako skonstruiran tudi jezik, s katerim se izražamo. Da je zato presneto težko ubesediti, kakšne misli in občutki nas navdajo, ko domači planet uzremo iz vesoljskega plovila. 

Menda to dejstvo usodno spremeni človekov pogled na življenje. Nekateri so začutili tesnejšo povezanost z zemljani kot kdajkoli prej. Drugi so se spraševali, zakaj se ljudje različnih narodnosti v vesolju tako dobro razumemo, na Zemlji pa ne. Zemlja je od daleč menda videti kot sinjemodra frnikola. Čudovita in krhka. 
 

Človek je na Zemlji zadnjih sedem sekund
Pri vseh, ki so zapustili Zemljo, se je okrepila želja po medsebojni harmoniji in trajnostnem življenjskem slogu, s katerim bi prekinili tok nasilja človeka do planeta, na katerem živi. Če bi zgodovino Zemlje razdelili na štiriindvajset ur, bi se človek pojavil v zadnjih sedmih sekundah. 

Naše življenje je časovno omejeno. Zato se mi velikokrat zdi, da izgubljam čas. Kadar ga preživim z umetnostjo, pa ni nikoli izgubljen. Ker je umetnost za vse nas, ki nikoli ne bomo odpotovali v vesolje, naše plovilo po galaksiji, kjer se bodo vedno rojevale zvezde. To so trenutki, ko življenje uzremo iz čisto drugačne perspektive. 
 

Od posameznika in družine do človeštva, rastlin, živali in kamenin
V letu 2022 bomo naše potovanje po skrivnostih življenja začeli pri posamezniku in njegovi najožji skupnosti, družini. Ta ne bo le v ospredju našega umetniškega, temveč tudi kongresnega programa. 

Na mednarodnem simpoziju bomo spregovorili o ustvarjanju Draga Jančarja. Njegovi junaki se pogosto znajdejo v prelomnih zgodovinskih trenutkih, ki temeljito preusmerijo tok njihovega življenja ali pa ga celo nasilno končajo. Del programa bomo posvetili Florianu Zellerju, ki nas nagovarja z neobičajno ubesedenimi zgodbami običajnih ljudi, če pomislimo samo na trilogijo Oče, Mati, Sin. 

V drugi polovici aprila bomo odprli razstavo Izven okvirja. Predstavili bomo slovensko umetnost tridesetih let, ki bo prikazala poskuse mladih umetnikov, da bi se pozicionirali med obema vojnama, v obdobju velikih sprememb.
 

Strastno slovo od zime
Zavedamo se, da je današnji čas za mlade umetnike in umetnice bolj trnov, kot je bil pred pandemijo. Zato jim posvečamo pomemben del programa, ki ga sooblikujejo skupaj z našimi gosti, največjimi virtuozi naše dobe.
Po vijugastih poteh zelo osebnih, intimnih zgodb bomo potovali do jeseni, ko nas bo vrhunski alpinist Reinhold Messner popeljal na svojo zadnjo odpravo, v zgodbo o človeku in naravi. 

Od zime pa se bomo poslavljali s strastjo. V ritmu flamenka.


Uršula Cetinski
generalna direktorica Cankarjevega doma
 

Značke
Najbolj brano

Poslaniki Beethovna in Bonna

Dela ene najizvirnejših slikark 20. stoletja prvič pri nas

Ne sledite, bodite tok!

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI