V novi sezoni Cankarjevega doma je v središču mladost

V Cankarjevem domu smo danes predstavili program jesenskega dela sezone, ki prinaša bogato bero vrhunskih gostovanj, umetniških snovanj in koprodukcij, ki jih je mogoče videti na najpomembnejših odrih po svetu. V središče zanimanja smo postavili mladost, ki v nizu raznolikih dogodkov, koncertov in razstave pod skupnim naslovom Lepo je v naši domovini biti mlad razkriva in odkriva izzive, pasti, želje in namere mladih ter poglede na mladost tistih, ki so se od nje že poslovili.

Eden od osrednjih dogodkov fokusa mladosti bo razstava Odprti globus (odprtje bo 11. septembra), ki jo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa. Razstava predstavlja deseterico likovnih umetnic oz. umetnikov milenijske generacije, ki jih ne povezuje le letnica rojstva, ampak tudi dejstvo, da ne ustvarjajo v Sloveniji, temveč v umetniških metropolah po vsem svetu.

Kot je uvodoma dejala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, prinaša nova sezona svežo, kakovostno, aktualno mednarodno produkcijo na vseh področjih ter izpostavlja pomembne avtorje in za današnji čas relevantne teme. Dodala je, da je bilo v Cankarjevem domu leta 2023 409.990 obiskovalcev, kar je 10,4 % obiskovalcev vseh* kulturnih prireditev (*podatki SURS-a za prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah), kar ga umešča med velike in pomembne ponudnike in kreatorje kulturne krajine. Na letni ravni mora Cankarjev dom povprečno ustvariti kar 5,5 milijona EUR lastnih prihodkov ter izvede pribl. 2000 prireditev, kar pomeni vsakih 4,5 ure en dogodek.

Aleš Drenik, vodja programa resne glasbe, opere in baleta, je izpostavil oktobrski koncert Bamberških simfonikov s slavnim pianistom Danilom Trifonovom in pod vodstvom Jakuba Hrůše, ki je svoj mednarodni uspeh nedavno okronal z imenovanjem za glasbenega direktorja Kraljeve opere v Covent Gardnu. Koncert bo otvoril letošnji Zlati abonma, ameriška sopranistka slovenskih korenin Emily Pogorelc, ki je na koncertu opernih arij pred dvema letoma že očarala ljubljansko občinstvo, pa bo v septembru nastopila bo z Godalnim kvartetom Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in odprla Srebrni abonma.

Tina Lešničar, vodja programa jazza in glasb sveta, je izpostavila malijska glasbenika Amadou & Mariam, ki se bosta po enajstih letih (ko sta priredila koncert v popolni temi) znova predstavila slovenskemu občinstvu. Njuna glasba je stičišče tradicije ljudstva Bambara, rocka, bluesa, afrobeata, kubanskih ritmov, rumbe. Nominiranca za grammyja (album Welcome To Mali) sta v zadnjem desetletju izdala več albumov in singlov, ki so postali uspešnice ter so ju ustoličili kot veliki zvezdi afriške celine. Oktobra pa iz Alžirije prihaja Aziza Brahim, ki je med maroško okupacijo Zahodne Sahare odraščala v begunskih taboriščih in več ur poslušala radio. Njen novi album Mawja zrcali ta občutek. Jazzovski del sezone 3. oktobra odpira Nina Strnad z Big Bandom RTV Slovenija, Cankarjevi torki pa nadaljujejo glasbeno raziskovanje jazza. Med šestimi koncerti v jesenskem ciklu Cankarjevih torkov Lešničar izpostavlja Harolda Lopeza Nusso, kubanskega jazzovskega pianista, ki prihaja na oder Kluba CD v oktobru. Glasbenik vztrajno gradi globalno priljubljenost z osupljivimi nastopi na priznanih prizoriščih in jazz festivalih.
V Cankarjev dom se seli Festival Godibodi, ki v sodelovanju z Ustvarjalnim poljem Celinka že dobrih petnajst let navdušuje ljubitelje glasbe. Po besedah Janeza Dovča, programskega vodje festivala, »nadaljuje Godibodi in z njim tesno povezano ustvarjalno polje založbe Celinka pod okriljem Cankarjevega doma svoje poslanstvo odpirati prostor kakovostni slovenski glasbi na preseku med popom, etnom in folkom. Oktobra bomo tako na dveh koncertnih večerih lahko spremljali predstavitve štirih novih albumov sveže glasbe«.

V programu gledališča in sodobnega plesa bo v začetku oktobra (7. in 8.) Cankarjev dom gostil eno najstarejših in hkrati najuglednejših gledaliških hiš, Comédie-Française, s kreacijo zvezde evropskega gledališkega prizorišča, vodjo prestižnega avignonskega festivala, Tiaga Rodriguesa. Novembra bo sledil projekt čudežnega dečka britanskega sodobnega plesa, Wayna McGregorja, s predstavo Univerzum: Odisejada temnih kristalov, ki je napeta meditacija o našem poškodovanem planetu ter vznemirljiv preplet plesa, poezije, filma in glasbe.
Kot je dodal Andrej Jaklič, vodja tega programa, pa bo konec decembra zaznamoval bolero. K nam prihaja španski koreograf Jesús Rubio Gamo, ki je karizmatično razplesal domačo skupino En-Knap in člane Zagrebškega plesnega ansambla s predstavo Gran Bolero, ki bo prav na velikem odru Gallusove dvorane lahko zaživela v vsej svoji veličini.

V koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem ter Gledališčem Emilije-Romanje bo v novembru slovenska premiera Svete Ivane Klavniške Bertolta Brechta. Po besedah dramaturginje Urške Brodar gre za predstavo z izjemno aktualno tematiko: »Brecht se je pri tem tekstu odločil, da se bo lotil kapitalizma samega, to pa počne na primeru čikaških klavnic in mesnopredelovalne industrije, pokaže, da kapitalizem izkorišča delavce v svojo korist … Zanimivo je, kako se je Laibach lotil tega projekta. … Odzivi po premieri v Bologni aprila so bili odlični, predstavo so označili za črno mašo kapitalizma.«

V februarju bo oder Linhartove dvorane zasedla koprodukcijska uprizoritev (s SNG Maribor) po delu Draga Jančarja In ljubezen tudi. Režiser predstave Luka Marcen je dejal, da se je bila velika čast spopasti z Jančarjevim delom, ki je spomenik mestu Maribor skozi zgodbe in usode posameznikov. »Od leta 2017, ko je roman izšel, do danes se je svet radikalno spremenil in veliko odgovornost čutim postaviti ta velik roman na oder prav v času, ki ga danes živimo,« je dodal Marcen. Po besedah dramaturginje Tatjane Dome gre za ljubezenski intimni roman, intimna je zgodba posameznikov in predvsem njihova odločitev po ljubezni. »Gre za enega od romanov, s katerim se bodo letos ukvarjali maturanti, in vprašanje je, kaj lahko ponudimo v razmislek mladim ljudem. V turbulentnem času je vedno nujno ohraniti človečnost, le tako lahko preživi tudi ljubezen.«

Filmski program se vsako leto osredotoči na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, kot je dejal Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma, in letos bomo obeležili 35 let festivala. Retrospektiva bo posvečena grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu, ki bo letos, pri devetdesetih letih, predstavil novi film; programski sklop Fokus pa bo v znamenju japonskega modernističnega klasika Yasuza Masumura, ki bi letos obhajal sto let.
Septembra bo v Linhartovi dvorani premiera slovenskega filma Nekoč v Posočju Eme Kugler, dokumentarnega filmskega eseja, ki govori o staroverstvih v Posočju. V začetku novembra bo premiera nove restavrirane digitalne kopije prvega slovenskega filma v samostojni državi, Babica gre na jug. Tradicionalnemu decembrskemu filmsko-glasbenemu dogodku Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars se letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. 28. decembra bo v Linhartovi dvorani ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel Goričarjevo partituro pod vodstvom skladatelja samega.

Kulturnovzgojni program prinaša 30 žanrsko in zvrstno različnih predstav za vse generacije mladih. »Če sklepamo po prvih rezervacijah s strani šol in vrtcev, se obeta rekorden obisk šolarjev in najstnikov,« je povedala vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa Barbara Rogelj. Med novostmi v ponudbi za šole velja omeniti legendarno predstavo Igralec, ki bo v tej sezoni – po več kot 400 ponovitvah v preteklosti – prenovljena. Igralec Igor Samobor, ki je v predstavi nastopal skorajda 30 let, tokrat pa je sprejel vlogo režiserja, je ob tem dejal: »Izvirna predstava je bila več kot le učna predstava o gledališču. Govorila je o gledaliških obdobjih, za snov smo vzeli sloge igranja, sprehodili pa smo se od antike prek srednjega veka, renesanse pa do danes in to skozi najpomembnejše tekste naše civilizacije. Skozi to potovanje smo v izvirni predstavi, ki je nastala leta 1995, prišli do začetka 20. stoletja, v novi osveženi predstavi pa smo dodali še obdobje realizma, tudi znameniti prizor iz filma Titanik.«

Humanistični in literarni program bosta zaznamovala cikla Salon z razgledom, ki ga kurirata Ana Schnabl in Muanis Sinanović, in prinaša šest literarnih večerov uveljavljenih avtoric in avtorjev iz mednarodnega prostora, ki še niso stopili v srednja leta, ter cikel Almini večeri, ki bo predstavil literarne potopise: prva gostja bo Anunciada Fernandez de Cordova. Prva gostja v Salona z razgledom pa bo Petra Hůlová, kontroverzna češka pisateljica, ki jo bralci poznajo po romanu Kratka zgodovina gibanja. V decembru pa bomo gostili britansko avtorico Daisy Johnson, najmlajšo nominiranko za literarno nagrado Man's booker.
Na področju humanistike to jesen izstopajo dogodki, povezani z osrednjim fokusom Lepo je v naši domovini biti mlad. Predstavo Mladina brez boga bo pospremilo predavanje filozofa in esejista dr. Umberta Galimbertija. V razgovoru z dr. Svetlano Slapšak pa bo o tej temi razmišljal tudi priznani bosansko-ameriški avtor Aleksandar Hemon, na okrogli mizi pa se jima bosta pridružila še Ferida Duraković in Dragan zhjđ. Sklepno dejanje tega cikla bo maratonski večer literarnih ustvarjalcev najmlajše generacije.
Ob 300-letnici rojstva filozofa Immanuela Kanta z Goethe inštitutom in Filozofsko fakulteto pripravljamo dva pogovorna večera z gosti svetovnega formata ter s projekcijami Kantovih izbranih misli na pročelje CD.

Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa in kustosinja razstave Odprti globus je dejala, da se veseli prve skupinske razstave desetih slovenskih umetnic in umetnikov milenijske generacije, ki živijo in delujejo v tujini ter so uspešno vpeti v mednarodno umetniško prizorišče in trg. S svojimi deli se bodo predstavili Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Razstava bo na ogled od 11. septembra do konca novembra. V decembru se začenja že 15. slovenski bienale ilustracije, medtem ko bo v Mali galeriji v sredini oktobra na ogled fotografska razstava Vida Ponikvarja, uradnega fotografa slovenskih športnikov na paralimpijskih igrah.