Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Dragi prijatelji!
Na današnji dan se je leta 1876 na Vrhniki rodil Ivan Cankar. Za časa življenja je bil tako občudovan kot tudi osovražen in zasmehovan. Odrasel je v skromnih okoliščinah. Njegova mati je morala na kolena pred vrhniške petičneže, da bi ji pomagali šolati bistrega sina; sprva so obljubili pomoč, pa na obljube kaj hitro pozabili. Izobraževal se je v Ljubljani in na Dunaju, najbolj grenka šola pa je bilo gotovo njegovo lastno življenje, polno idealov in izgubljenih iluzij.
Cankarja so občudovali študenti in intelektualci, ki so ga obiskovali na Rožniku, pa bralci njegove literature, obiskovalci gledališč, kjer so igrali njegove igre. Verjetno so ga občudovale tudi mnoge dame, če jim je kaj lepega zašepetal na uho. Cankarjevo pisanje je res spoštovanja vredno. Njegov jezik zveni kot nekaj posebnega, popolnoma njegovega. Njegov kratki roman Hiša Marije Pomočnice lahko beremo v različnih obdobjih življenja in prav vsakič se nam bo zdelo, da silovito občutimo bolečino umirajočih deklet in umazanost sveta, ki brezsramno prodira v njihov prostor med nebom in zemljo. Cankarjeve drame bodo vedno žive na slovenskih odrih. Novi režiserji bodo vsakič našli nov navdih, ravno tako nove generacije igralcev.
Cankar je intelektualec, umetnik, ki so ga občudovali in hkrati prezirali. Ljubil je Domovino, ki jo je pisal z veliko začetnico. Bila je prva izmed treh vrednot njegovega življenja: Domovina, Mati, Bog. Hkrati pa je Domovino tudi preziral. Preziral in upodabljal je šentflorjansko zlaganost, izprijenost, hinavščino, zatohlost in skorumpiranost majhnega prostora. V njegovih likih lahko tudi danes prepoznamo različne tipe potuhnjenih ljudi, med katerimi živimo, zavistnežev brez talentov, brez dosežkov in moralnih pokvek, zato bodo njegove drame vedno aktualne.
V Cankarjevem domu smo ponosni, da delamo v hiši, ki nosi njegovo ime: Cankarjev dom. Naš ponos ni puhlica brez vsebine. Naš ponos je naše delo. Slovenija bi bila brez Cankarjevega doma intelektualno, duhovno in socialno neprimerno bolj siromašna, kot je sedaj, ko ga ima. Bodimo ponosni nase, bodimo ponosni na Cankarjev dom. Živela Dolina Šentflorjanska, vse najboljše, dragi Ivan!
Uršula Cetinski
Ljubljana, 10. 5. 2024