Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Skozi glasbo kot nosilko kulturnega spomina se ohranjajo jezik, obredni običaji in izkušnje skupnosti, hkrati pa vsaka nova generacija temu izročilu doda svoj glas. Ta ustvarjalni lok med tradicijo in sodobnim izrazom povezuje letošnji abonma Glasbe sveta. Program predstavlja glasbenice in glasbenike, ki so svoj izraz oblikovali na prepihu kultur, pogosto zunaj osrednjih tokov evropskega kanona – od Réuniona v Indijskem oceanu do Beskidskega gorovja, od Uzbekistana do Portugalske, od Irana, Grčije in Francije do Kenije. Vsak koncert razkriva svojevrstne načine, na katere glasbena tradicija ostaja živa; skozi spoštovanje, interpretacijo in preizpraševanje lastnega izročila.
Poljski godalni kvintet Vołosi zajema iz zapuščine beskidskih godcev, katerih glasbene prvine so se oblikovale neposredno med samim muziciranjem. Zato njihov avtorski jezik tvorijo improvizacija, neposredni odziv in izjemna godalna virtuoznost. Družinska zasedba Votia z otoka Réunion nadaljuje izročilo maloje, glasbe sužnjev in v živo obuja kolektivno izkušnjo svojega ljudstva pod francoskim kolonializmom. Ensemble Chakâm s tradicionalnimi inštrumenti raziskuje zvočni prostor med perzijsko, grško in evropsko baročno glasbo ter ji daje nove pomene skozi prizmo izseljenstva. Pevka Gulzoda odpira svet uzbeške vokalne zakladnice, s poezijo in pesmijo, nosilko zgodovinskih, jezikovnih in umetnostnih značilnosti. Carminho fado izvaja z izjemnim občutkom za besedo, frazo in tišino ter daje portugalski glasbeni dediščini sodobni odmev. Za kenijsko tolkalistko Kasivo Mutuo pa je ritem temelj glasbene organizacije; njena igra razkriva bogastvo vzhodnoafriških tolkalnih praks in ustvarjalno moč v sodobnem avtorskem kontekstu.
Kar pet koncertov v pričujočem programu sloni na ramenih glasbenic, ki s svojo odločnostjo in odličnostjo pišejo novo zgodovino. Vsak koncert pa bo ponudil svoj odgovor na vprašanje, kako lahko glasba ostane zvesta svojemu izvoru in hkrati nagovarja sedanjost.
Tina Lešničar
vodja programa jazza in glasb sveta