Cikel predavanj in pogovorov Slovenija 2050

Cikel predavanj, pogovorov in okroglih miz, ki spremlja projekt 2020, odrsko uprizoritev, navdihnjeno z besedili zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija, bo otvoril Dario Maestripieri, italijanski primatolog, delujoč na univerzi v Chicagu. Maestripieri je, med drugim, raziskoval opise makak (Macaca mulatta) ter jih primerjal s človeškim vedenjem. Ob tem je odkril presenetljive podobnosti. Ne samo da opice makak živijo v izrazito hierarhičnih skupnostih, tako kot homo sapiens se tudi opice makak obnašajo, kot pravi Maestripieri, makiavelistično. Opice makak skupnost vzpostavljajo ob pomoči nasilja, zapletenih koalicij, nepotizma in seksa. Opice makak so po mnenju Maestripierija prav zaradi makiavelističnih prijemov ob človeku evolucijsko najuspešnejši primati. Pogovor s primatologom Maestripierijem bo povezovala novinarka Sobotne priloge Dela Patricija Maličev

Slovenski antropolog Borut Telban se je z raziskovanji skupnosti na Papui Novi Gvineji začel ukvarjati leta 1986, po več kot treh desetletjih raziskovanj pa ugotavlja, da je videnje in razumevanje majhnih neevropskih družb tudi v 21. stoletju ostaja ujeto v ukoreninjene miselne vzorce in izkoriščevalne dejavnosti neokolonijalnih sil. To velja tudi za okoli osemsto jezikovnih skupin na od leta 1975 neodvisni Papui Novi Gvineji. Trenutni globalizacijski procesi, vključno s tistimi, ki so povezani s širitvijo novih tehnologij, so v marsičem zgolj nove oblike neokolonializma. Po drugi strani pa so predstave o svetu, bogastvu in belcih na Papui Novi Gvineji zelo specifične in nedomačinom težko razumljive. Borut Telban bo med predavanjem osvetlil različne oblike dojemanja sveta – tako s perspektive neokolonialistov kot tudi s perspektive domačinov iz karawarijsko govoreče vasi Ambonwari – in (ne)razumevanje drug drugega postavilo v zgodovinski, družbeni in kulturni kontekst.
 

Cikel se bo nadaljeval s pogovorom o značilnostih človeških možganov. Pisateljica in publicistka Mojca Kumerdej se bo o vprašanjih evolucije možganov pogovarjala z nevrologom Blažem Koritnikom ter umetnico, ki ustvarja predvsem na področju videa in interaktivnih instalacij, Mašo Jazbec. So možgani evolucijsko res optimalno prilagojeni sodobnemu času, ali pa so evolucijsko bolj prilagojeni predzgodovinskemu obdobju?

Okrogla miza o umetni inteligenci, ki jo bo vodil urednik Sobotne priloge Ali Žerdin, za izhodišče jemlje odgovor na zgornje vprašanje – možgani so sicer fascinanten organ, a so evolucijsko ustvarjeni za drugačne okoliščine. Lahko umetna inteligenca to vrzel nadoknadi? Je umetna inteligenca res inteligentna ali pa gre zgolj za hiter in učinkovit algoritem? Odgovore na vprašanja bodo iskali filozof Luka Omladič, med drugim izvedenec Unesca za etična vprašanja, povezana z umetno inteligenco, direktor IMB Slovenija Michele Leonardi in ustanovitelj računalniške družbe Zemanta ter sociolog Boštjan Spetič.

Cikel se bo končal z okroglo mizo o dilemah, s katerimi Yuval Noah Harari začenja knjigo Homo Deus – ali drži, da je oddaljeni cilj človeštva doseči nesmrtnost? Kaj podaljševanje življenja pomeni za družbo? Kako bo razvoj biotehnologije in nanotehnologije spremenil skupnost? Komu bo dano, da bo žel sadove znanstvenih revolucij? In po drugi strani – kaj znanstveni razvoj pomeni za etične dileme, povezane z evtanazijo? Okroglo mizo, ki se je bodo udeležili filozofinja Alenka Zupančič, filozof Borut Ošlaj in zdravnik Dušan Keber, bo povezoval Ali Žerdin.

V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela.