Glasbeni center Edgar Willems je glasbena šola, osnovana na pedagoških načelih vizionarskega pedagoga Edgarja Willemsa. V njej se otroci in mladi učijo vsega, kar je treba vedeti in znati, da se čim bolj približamo glasbi, da jo znamo poslušati in tudi sami ustvarjati. Odlični in predani pedagogi otroke in mlade spodbujajo, da lahko na svojih glasbenih poteh negujejo ljubezen do umetnosti in nastopanja na domačih in tujih odrih.
 
Kot vsako leto nam bodo tudi tokrat pričarali čarobno decembrsko ozračje, polno dehtenja zimzelenih iglic, vonja po cimetovem pecivu ter puhtenja veselih in slovesnih melodij za božični in novoletni čas. Za nekaj dolgih trenutkov se bomo prepustili lepoti glasbe, spretnim rokam in glasovom mladih glasbenikov. Predstavili se bodo s solističnimi točkami, v komornih zasedbah, v zboru mlajših in starejših glasbenikov ter v orkestru. V šoli že pridno gnetejo, mesijo in krasijo čudovite glasbene piškotke za vse nas! 
 
www.willems.si
 

Dirigent: mag. Mitja Dragolič
Solist: Rudi Bučar
Koncertni mojster: Janez Benko

Glasbene pripovedke začenjamo z uverturo k operi Janko in Metka nemškega skladatelja Engelberta Humperdincka (1854–1921). Osnovno idejo za to opero je dala Humperdinckova sestra Adelheid. Ta je za možev rojstni dan napisala verze na podlagi pravljice bratov Grimm, ki jih je želela uprizoriti z njunimi otroki. Humperdinck jih je uglasbil in odmev prvih malih predstav ga je opogumil, da je napisal celo opero. Premierno je bila izvedena v Weimarju dva dni pred božičem leta 1893 pod taktirko Richarda Straussa, ki je že ob prvem pogledu na partituro spoznal, da gre za mojstrovino. Od takrat ta opera velja za božično pravljico, čeprav se dogaja poleti in so medenjaki edini spomin na božič. Uspeh je bil izjemen, saj je bilo delo izvedeno na petdesetih nemških odrih že v prvem letu. Humperdinck je v opero vnesel svoj edinstveni glasbeni slog, pri čemer je združil wagnerjevske elemente z liričnostjo in čustvi. Orkestracija je izjemno dovršena, s spevnimi melodijami in bogato harmonijo mu je uspelo prikazati otroško čudenje in hkrati ohraniti globino ter kompleksnost zgodbe. Janko in Metka še danes ostaja ena najbolj priljubljenih oper med občinstvom vseh starosti in je prepoznana kot klasično delo v opernem svetu.

Skladba Tezejevo potovanje temelji na eni najbolj znanih mitoloških zgodb. Ko je kralj Minos s Krete premagal Atene, so morali Atenci Minosu plačevati  visok davek. Vsakih devet let so morali na Kreto poslati mlade moške in dekleta, da bi z njimi nahranili Minotavra, ki je prebival v labirintu. Tezej je s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki mu je svetovala, naj si pomaga s klobčičem vrvice, ubil Minotavra ter pobegnil iz blodnjaka in z otoka skupaj z Ariadno. Tezejevo potovanje simbolizira pogum, iznajdljivost in zmago nad strahom. To je zgodba o junaku, ki se ne boji spoprijeti s strašnimi izzivi in nevarnostmi ter se bojevati za pravico in pravičnost. Tezej je v grški mitologiji simbol poguma in odločnosti ter je v zgodovini navdihoval številne umetnike. Da bi se še bolj približal časom, ko so miti zaživeli, je v drugem delu skladatelj Kris Roemers uporabil tako imenovano »delfsko himno«, najstarejši grški glasbeni zapis iz leta 128 pred našim štetjem, najden na fragmentih keramike s potopljene ladje.

Fantom iz opere je muzikal z glasbo Andrewa Lloyda Webbra in temelji na istoimenskem francoskem romanu Gastona Lerouxa iz leta 1910. Zgodba poteka v Parizu in spremlja mlado pevko Christino Daaé, ki postane zvezda Opere Garnier. Vendar pa njeno življenje ogroža skrivnostni Fantom, iznakaženi umetnik, ki je zaljubljen v Christino. Fantom je obseden z njenim talentom in poskuša nadzorovati njeno pot do slave. Skozi dramo, romantiko in napetost zgodba raziskuje teme ljubezni, strasti in obsedenosti ter se odvija v čudovitem, a nevarnem svetu pariške opere 19. stoletja. Fantom iz opere je muzikal presežkov – najdlje predvajana predstava v zgodovini Broadwaya. 11. februarja 2012 je praznoval predvajanje desettisoče predstave, bil je finančno najuspešnejši zabavni dogodek do leta 2014, prejel je številne nagrade, pogledalo pa si ga je več kot 150 milijonov ljudi po vsem svetu. Priredbo za pihalni orkester je napisal nizozemski skladatelj in dirigent Johan de Meij, ki je letos oktobra gostoval v Ljubljani ter v Cankarjevem domu z Orkestrom Slovenske vojske izvedel odmeven koncert, ki si ga decembra lahko ogledate na programih RTV Slovenija.

Z bleščečo priredbo znanih prazničnih napevov God Bless Us All, It's Beginning to Look like Christmas, March of the Toys, My Favorite Things, Pine Cones and Holly Berries, Toyland in We Need a Little Christmas dodajamo nocojšnjemu koncertu še malo broadwajskega blišča v upanju, da pričara pravo praznično vzdušje, preden se nam pridruži istrski trubadur Rudi Bučar. Izvedel bo lastne skladbe v priredbi Mitje Dragoliča.
 

Mitja Dragolič je leta 2006 z odliko diplomiral pri prof. Alojzu Zupanu, leta 2016 pa pridobil naziv magister znanosti. Leta 2014 je pod mentorstvom Jana Cobra končal magisterij iz dirigiranja v Maastrichtu na Nizozemskem. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri priznanih dirigentih, kot so Douglas Bostock (VB), Alfred Reed (ZDA), Johan de Meij (NL), Johann Mösenbichler in Franz Cibulka (AT), in pri Georgeu Pehlivanianu v Madridu v Španiji. Sodeluje s številnimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami po Sloveniji in v tujini. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri projektu European Union Youth Wind Orchestra v Luksemburgu. Na poletnih taborih mladih glasbenikov Musica Creativa v Sloveniji redno sodeluje kot mentor in dirigent. Je predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb. Dirigiral je Slovenski filharmoniji, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Policijskemu orkestru. Od leta 2008 pod njegovim strokovnim vodstvom deluje Godba Cerknica, vrsto let pa je vodil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Big band Medicinske fakultete v Ljubljani. Z orkestri je v preteklosti na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal praviloma najvišja mesta. Za izjemne dosežke na področju instrumentalne glasbe mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti leta 2016 podelil zlati znak, Občina Cerknica pa leta 2017 srebrni taborski znak. Od novembra 2022 je vodja koncertnega orkestra Slovenske vojske.

Rudi Bučar je izjemno talentiran glasbenik, ki je s svojim delom pomembno prispeval k ohranjanju in širjenju istrske kulturne dediščine. Njegova mojstrska interpretacija in poetičnost sta ga postavili v vrh slovenske glasbene scene, zlasti pa je cenjen v Istri, kjer ga imajo za svojega trubadurja. Njegova glasbena ustvarjalnost in predanost tradiciji sta ga ponesli v številne zmage na festivalih.
Sodelovanje z Orkestrom Slovenske vojske na božično novoletnih koncertih zagotovo dodaja prav poseben čar njegovemu glasbenemu izražanju. Njegova sposobnost, da združi tradicionalne elemente s sodobno glasbo, ga dela edinstvenega in izjemno cenjenega umetnika. S svojim delom je postal sodobna legenda slovenske glasbene scene, ki bo še dolgo ostala v spominu ljubiteljev glasbe in ohranjanja kulturne dediščine.

Koncert Godbe Slovenskih železnic in Balkan Boys je pravo glasbeno doživetje, ki tradicionalno slovensko glasbeno dediščino združuje z živahnimi ritmi Balkana. Godba Slovenskih železnic ustvarja edinstveno glasbeno simbiozo v harmoniji svoje bogate glasbene zgodovine in izkušenj na mednarodnih odrih ter pristne divje energije inovativnih Balkan Boys.

Njihov skupni nastop v Cankarjevem domu je vrhunec letošnjega sodelovanja obeh skupin, v katerem melodije pihalnih inštrumentov prepletajo z balkanskimi ritmi.

Poslušalcem obljubljajo nepozabno glasbeno popotovanje!

Godba Slovenskih železnic

Godba Slovenskih železnic je prva železničarska godba, ki je nastala na Slovenskem, in je hkrati edina še dejavna od nekdaj številnih slovenskih železničarskih godb. Ohranila je svoje prvotno poslanstvo in že več kot 120 let ponosno predstavlja slovenske železničarje ter bogato slovensko kulturno dediščino doma in v tujini.

Več kot sedemdeset članov orkestra, ki je nastal leta 1902 v Zidanem Mostu, nadvse uspešno koncertira na različnih kulturnih prireditvah doma in v tujini. Med drugim so slovensko glasbo in kulturnozgodovinsko dediščino naše domovine predstavljali na turnejah po Severni Ameriki, Avstraliji in Kitajskem. Domovino pa dejavno promovirajo tudi po vsej Evropi. Nastopali so denimo na mednarodnih festivalih v Španiji in Makedoniji, predstavljali Slovenijo s koncertom vojaških skladb slovenskih avtorjev na sedežu Nata v belgijskem Bruslju, sodelovali na kulturnih prireditvah v Nemčiji in Franciji, koncertirali v vsej naši soseščini, sodelovali z orkestri iz tujine in ustvarjali tesne čezmejne kulturne povezave. Sodelujejo s številnimi glasbeniki.

Godba Slovenskih železnic je vsestranski pihalni orkester, ki je v kulturnem pogledu močno presegel prostor, iz katerega izhaja, ter se suvereno umestil kot kulturni ambasador slovenskih železničarjev in velik promotor slovenske kulture po vsem svetu. Koncertirajo na najvišji kakovostni ravni v Sloveniji ter svojo vlogo sprejemajo izjemno resno, jo skrbno ohranjajo in jo v duhu kulturnega sodelovanja še razvijajo.

Dirigent godbe je Franci Lipovšek, profesionalni glasbenik z več kot tridesetletnimi izkušnjami v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, v katerem je igral rog. Je profesor na glasbeni šoli in mentor številnih uspešnih mladih glasbenikov. Vlogo dirigenta Godbe Slovenskih železnic je prevzel leta 1999 in omogočil izjemen razvoj orkestra. Za svoje delo v glasbi je prejel številne nagrade, med njimi tudi prestižno medaljo Bojana Adamiča.

Balkan Boys

Balkan Boys je slovenska skupina z balkansko dušo. Predstavlja pravi pomen in namen balkanske glasbe – ljubezen, pozitivno energijo in dobre vibracije. Skupino sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki Rok Nemanič - Nemo (trobenta in glas), Uroš Nemanič (bobni), Emir Ibrakić - Đemo (kitara), Ilj Pušnik (bas kitara), Žiga Vehovec (harmonika), Matija Marion (saksofon) in Andrej Štrekelj (trobenta). Njihov energični odrski nastop je povezava balkanskega melosa z drugimi ritmi sveta: rumba, ska, swing, reggae, gipsy. Energija na odru, odlična improvizacija in dognana glasbena izvedba popeljejo občinstvo na povsem novo raven.

Z Godbo Slovenskih železnic so začeli sodelovati leta 2023 in jeseni pripravili energičen skupni koncert na prostem, sodelovanje pa bodo kronali z velikim koncertom v Cankarjevem domu in tremi novoletnimi koncerti. 

Zdrava pamet je nora monokomedija o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. Na odru bo svoje možgane seciral Nik Škrlec, igralec in TV voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice.

Predstava je polna miselno-telesnih akrobacij in humorja, smeh je konec koncev eden boljših pokazateljev naše možganske forme! 
 

Predstavo Zdrava pamet spremlja interaktivna razstava o naših možganih, ki predstavo dopolnjuje in vam omogoča drugačno izkušnjo celotnega večera. Na interaktivni razstavi lahko med drugih preizkusite Nikov znani kontracikl, se zabavate z roboti in svoje možgane pretentate z različnimi eksponati, ki so, tako kot predstava, namenjeni kravžljanju vaših sivih celic! Razstava je odprta uro pred in po predstavi.

Predstava je primerna tudi za mladostnike, starejše od 12 let.
 

Raiven se je v dekadi raziskovanja in iskanja inovativnih pristopov uveljavila kot alkimistka zvoka, ki s svojim edinstvenim pristopom in globokim razumevanjem glasbenih žanrov premika meje mogočega.  Ob deseti obletnici glasbene kariere, ki združuje svetova elektro-popa in opere, akademsko izobražena glasbenica pripravlja koncert, ki presega glasbeno doživetje. Metamorfoza zvoka.
 
Svoje zadnje glasbeno poglavje je napovedala s singlom Ikona, ki ni zgolj skladba, ampak je koncept, ki se dotika avantgarde sodobnega časa in odseva družbo, v kateri živimo. Z glasbenim delom je Raiven, ki se pod svoje ustvarjanje podpisuje kot avtorica glasbe, besedila in producentka, postavila temelje za poglobljen dialog med preteklostjo in sedanjostjo.
 
S singlom Ikona je poskrbela zgolj za uverturo v nov EP-album Sirene (17. 2. 2024), ki temelji na raziskovanju zgodb ikoničnih žensk iz različnih zgodovinskih obdobij. Te ženske so bile pogosto prezrte, njihovi glasovi utišani, njihove usode pa potisnjene na rob zgodovine. Raiven nas tako skozi svojo glasbo spodbuja, da pogledamo onkraj ustaljenih narativov. Vsaka skladba na EP-albumu "Sirene" predstavlja edinstveno pripoved, ki odseva boj, moč in vztrajnost.
 
Koncert ob deseti obletnici predstavlja tudi priložnost za retrospektivni pogled. Od izida prvega singla Jadra leta 2014, ki je bil del njenega prvenca Magenta, pa vse do EP-ja REM je Raiven ustvarjala mistične in temačne zvočne pokrajine, za katere je prejela tudi prestižno strokovno nagrado zlata piščal. Njene nastope na Emi, zlasti s skladbami Črno bel, Zažarim in KAOS, oboževalci še vedno nosijo v srcu, prav tako je svoj pečat pustila na festivalu Popevka z zmagovalno skladbo Volkovi leta 2021.
 
A njen glasbeni opus sega onkraj elektro-popa. Leta 2022 je s singlom Habanera vstopila v svet elektro-opere, s čimer je dokazala svojo glasbeno vsestranskost. Njeni dosežki v klasični glasbi so prav tako impresivni; po končanem študiju na Akademiji za glasbo, za katerega je prejela Prešernovo nagrado, je začela puščati svoj pečat v SNG Opera in balet Ljubljana z nastopi v predstavah, kot sta Orfej v peklu in Evgenij Onjegin.
 
Vabljeni, da se pridružite Raiven na tem posebnem koncertu, praznovanju desetletja glasbenega ustvarjanja in raziskovanja. Večeru, kjer se bodo strast opere in utripajoči ritmi elektro-popa združili v harmonično celoto ob spremljavi godal. Simfonija Siren.
 

V predstavi Dragi jaz bo dvesto plesalcev, posameznikov, v razponu od 3 do 84 let, gledalce popeljalo v branje strani svojega dnevnika, ki ga skupaj ustvarjajo vsak dan, ko se učijo, rastejo in preoblikujejo. Popeljali vas bodo v čuten svet, kjer ni nič narobe s tem, da si takšen, kot si. Ko premagate strah in se osvobodite, zmagate. Opomnili vas bodo, da je vsak od nas unikaten. Pomembno je, da raziščemo, kaj je pri vsakem od nas edinstveno. Lepota življenja je, da lahko raziskujete svoj potencial. Ljudje ne morejo biti enaki.

Podali se bodo v svet, kjer se vse začne v naših mislih, v naših glavah. Tam se začne zdravje. Navzven vsi lahko igramo svoje vloge, kolikor lepo lahko. Vendar nam to ne pomaga. Ozdravijo nas mirne misli in njihova notranja harmonija. Pogledali se bodo v ogledalo. Ob tem ne bodo razmišljali, kako lepi so njihovi obrazi, ampak kako lepa so njihova srca. Zavedajo se, da je življenje proces rasti. Začenjajo pri sebi, z iskrenostjo do sebe.

Scenarij: Bahrudin Čengić, Branko Vučićevič
Fotografija: Karpo Godina 
Glasba: Bojan Adamič
Igrajo: Adem Cejvan, Stojan 'Stole' Arandjelović, Zaim Muzaferija, Ilija Bašić, Mida Stevanović, Štefka Drolc, Helena Buljan 


Slovenska kinoteka je na 80. beneškem filmskem festivalu v eminentnem programu restavriranih filmskih klasik Venice Classics skupaj s partnerji – Hrvaškim državnim arhivom, Filmskim centrom Sarajevo in Avstrijskim filmskim muzejem – predstavila digitalno obnovljen film Slike iz življenja udarnika (1972) bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića (1931–2007). 

Slike iz življenja udarnika je zbirka izjemno lepih tableaux vivant, ki prikazuje življenje slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice sovjetskega Alekseja Stahanova, ter razkriva ogromen razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo povojne gradnje komunistične utopije. Sirotanović je v filmu rudar Adem, večkratni udarnik, ki je zaradi svojih dosežkov vzor vsem Jugoslovanom. Zaverovan je v ideale izgradnje nove dežele, ne glede na to, da na osebni ravni ves čas izgublja. Na koncu, ko ga nihče več ne potrebuje, pa tudi sam izgubi vero. Film je paradigma edinstvene estetike in humanizma Bahrudina Čengića, ki je vidna tudi v njegovih drugih dveh klasikah Mali vojaki (1967) in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971). Obenem gre za izjemno aktualen film, saj naši postresnični dobi lažnih novic in alternativnih »dejstev« pokaže, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij.

Znameniti film zaradi svoje družbeno-politične kritičnosti in demitizacije socialističnega pogleda na delavski razred ob nastanku ni bil uvrščen na takrat največji in najpomembnejši jugoslovanski filmski festival v Pulju. Tudi pozneje filma tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih, saj je bila njegova kinematografska distribucija hitro in tiho preprečena.

Vsi posegi na filmu so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine, sicer tudi filmskega režiserja, ki se danes takole spominja tesnobnih dogodkov ob nastanku filma, cenzure in poskusov, da bi film izbrisali iz kolektivnega spomina: »Pri filmu Slike iz življenja udarnika je na srečo ohranjen slikovni in tonski zapis na 16-mm traku, ki ga je na tiskovni konferenci leta 1972 posnela ekipa RTV Slovenija. To je redek dokument, ki prikazuje,  kako je 'nevtralna' žirija ravnala ob filmu, ki naj bi bil predvajan v puljski Areni, a je bil za takratno oblast politično nesprejemljiv. V nabito polni dvorani za medije v takratnem domu JLA se je v konfrontaciji kritikov in publike z žirijo razkrila vsa 'tehnologija', na kakšen način kritičen film izločiti iz konkurence in ga nato še prepovedati. 

Bogata kinematografska zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije ostaja eno zadnjih mednarodno neodkritih ozemelj evropske filmske zgodovine. Sodobno mednarodno občinstvo je doslej večinoma lahko odkrilo tiste jugoslovanske filmske ustvarjalce, ki so sami emigrirali na Zahod, ali filmske ustvarjalce, ki so jih nekdanje jugoslovanske oblasti izbrale za zastopanje svoje države na velikih filmskih festivalih. Velika večina te filmske zgodovine pa ostaja neodkrita in Bahrudin Čengić je eden biserov te »neznane« zgodovine. Je filmski ustvarjalec, ki si zasluži mesto v filmski zgodovini ob imenih jugoslovanskega filma, kot so Aleksandar Petrović, Živojin Pavlović, Dušan Makavejev, Želimir Žilnik, Lordan Zafranović, Srđan Karanović, Goran Marković, Goran Paskaljević, Emir Kusturica, France Štiglic, Matjaž Klopčič, Boštjan Hladnik in drugi. 

Ob letošnjem jubileju, 100. obletnici rojstva enega najvidnejših in v svetu prepoznavnih glasbenikov iz obdobja nekdanje Jugoslavije, hrvaškega avtorja in pevca Iva Robića, bo Big Band RTV Slovenija izvedel večer njegovih uspešnic v jazzovski preobleki. Solist bo v tujini delujoči hrvaški pevec Danijel Čačija, za aranžmaje je poskrbel Pavel Klimashevsky, orkester pa bo vodil dirigent Sigi Feigl.  

Na programu bodo priredbe najvidnejših pesmi Iva Robića, kot so Rodni moj kraju, Tiho plove moje čežnje, Srce laku noć, Stranci u noći, Mona Lisa, Septembar, Zamagljen prozor, Ta tvoja ruka mala, Sedamnaestgodišnjoj, Samo jednom se ljubi in seveda skladba Morgen, po kateri je Ivo Robić v nemško govorečih deželah dobil vzdevek "Mister Morgen".

Na oder bo stopila ena in edina Neisha, okrepljena z veličastnim zvokom Big banda Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada.

Ob prepletu njenih dobro poznanih uspešnic, ritmov bluesa, funka, ob šepetu lepih besed in ubranih, vsem dobro poznanih žametno raskavih glasov bo to edinstven večer, ki vas bo popeljal od čutnega akustičnega minimalizma pa vse do bigbendovskega grande fortissima.

Ob klavirju in pred mikrofonom se ji bosta pridružila tudi posebna gosta Hamo in Uroš Perić.