Trajanje: 60 minut.

Živimo v svetu, kjer je pomembno, kako nas vidijo drugi. V svetu popolnih podob, bleščečih nasmehov in nenehnega iskanja potrditev. Toda kaj se zgodi, ko se vse, kar poznamo nenadoma poruši?

Ko se nad gladino razbesni nevihta nas odnese v skrivnostne globine oceana. Tja, kjer se skrivajo zgodbe, ki jih svet ne vidi. Tam, kjer vsaka školjka hrani svojo skrivnost.

A nekaj je močno narobe. Meje med tem, kdo smo in tem, kdo naj bi bili so zabrisane.

Bomo v globinah neznanega našli tisto, kar smo izgubili na površju?

V Globino je plesno potovanje skozi svet čustev, notranjih bojev, skrivnosti in odkrivanja lastnega jaza.

Kajti včasih se moramo potopiti najgloblje, da bi končno našli pot do sebe.

Dan ARIS 2026 bo v ospredje postavil ključne izzive in priložnosti razvoja slovenskega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema v času umetne inteligence.

Poseben del programa bo namenjen podelitvi priznanj Odlični v znanosti 2026 in predstavitvi izbranih raziskovalnih dosežkov.

Dan ARIS 2026 je umeščen v program Meseca znanosti 2026, ki ga izvaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.

Godba Slovenskih železnic

Godba Slovenskih železnic je pihalni orkester iz Zidanega Mosta, ki že 125 let ohranja svojo izvorno kulturno identiteto in ohranja najvišjo kakovostno raven koncertiranja v Sloveniji. S svojim delovanjem je Godba močno presegla lokalno okolje, iz katerega izhaja, ter se umestila kot kulturna ambasadorka slovenskih železničarjev, ki suvereno predstavljajo slovensko kulturo in vrhunsko glasbo po vsem svetu.

Godba Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta je lani na tekmovanju Flicorno d’Oro, ki se uvršča med najprestižnejše in najzahtevnejše v Evropi, dosegla izjemen uspeh. Prejela je prvo nagrado v prvi težavnostni skupini, postala absolutna zmagovalcka tekmovanja in prinesla domov prestižni pokal Trofeo Flicorno d’Oro 2026.

Ob številnih uspehih na najvišji državni in mednarodni ravni pa godbenice in godbeniki ostajajo predani ustvarjanju glasbe ter ponosno ohranjajo svoje prvotno poslanstvo. Že od daljnega leta 1902 predstavljajo tradicijo svojega domačega kraja ter bogato slovensko kulturno dediščino doma in v tujini.

Rok Pelc, dirigent Godbe Slovenskih železnic 

Rok Pelc je glasbeni učitelj, profesionalni glasbenik in aranžer z bogatimi glasbenimi izkušnjami. Vlogo dirigenta Godbe Slovenskih železnic je prevzel leta 2024 in postavil temelje za nadaljevanje glasbenega razvoja orkestra. Svoje prve korake v orkestralni glasbi je naredil prav v godbi iz Zidanega Mosta in je njen član od 1999. Je človek, ki v strokovni vlogi dirigenta uteleša kreativnost, predanost in sodelovanje.

Gregor Ravnik

Gregor Ravnik je med najprepoznavnejšimi slovenskimi tenoristi in pop izvajalci mlajše generacije, ki z izjemnim glasom in prepoznavno odrsko prezenco uspešno prepleta svet klasične in sodobne glasbe. Njegova umetniška pot temelji na vrhunski glasbeni izobrazbi, dognani vokalni tehniki in iskreni interpretaciji, zaradi katere se njegove pesmi dotaknejo poslušalcev vseh generacij.

​Po študiju solo petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je ustvaril prepoznaven glasbeni izraz, ki ga je popeljal med vidnejša imena slovenskega glasbenega prizorišča. Zmagi na festivalih Slovenska popevka in Melodije morja in sonca sta potrdili njegovo umetniško kakovost, albuma Med nama in Verjamem pa predstavljata zgodbi o iskrenosti, življenju in čustvih, podani skozi sodoben zvok in brezčasno melodiko.

​Poseben mejnik njegove uspešne glasbene poti predstavlja samostojni koncert v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer se je občinstvu predstavil na glasbenem večeru, na katerem je združil eleganco, vrhunsko glasbeno produkcijo in pristno povezanost z občinstvom. Poleg glasbenega ustvarjanja ga gledalci spremljajo tudi kot voditelja oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija.

Ne glede na to, ali stoji na odru s simfoničnim orkestrom, bendom ali v intimnejšem koncertnem ambientu, Gregor Ravnik ostaja zvest svojemu poslanstvu: ustvarjati glasbo, ki presega žanre, povezuje ljudi in v poslušalcu pusti občutek, ki ostane še dolgo po zadnjem tonu. (Vir: www.gregorravnik.com)

Trajanje: predvidoma 120 minut

Snatam Kaur je svetovno priznana, za grammyja nominirana izvajalka duhovne glasbe, učiteljica in avtorica, ki že več kot 25 let po svetu deli svete napeve in mantre. Njena turneja Živeti svetlobo 2027 je povabilo k odkrivanju notranje svetlobe, ki ostaja z nami tudi v najzahtevnejših življenjskih obdobjih. Skozi glasbo, mantre in pripovedovanje raziskuje teme zaupanja, notranje moči, ranljivosti, sočutja in upanja.

Po turneji By Thy Grace: 25 Years of Mantra, s katero je obeležila četrt stoletja ustvarjanja in izvajanja manter, se nova turneja obrača k modrosti, ki se rojeva skozi leta predane prakse. Glasba postaja prostor za razmislek o tem, kako lahko tudi v negotovosti, spremembah in nepopolnosti ponovno najdemo občutek povezanosti, lepote in notranje stabilnosti.

Koncert je več kot glasbeni večer – je skupno potovanje skozi trenutke premišljevanja, radosti, hvaležnosti in praznovanja. Snatam se bodo na odru pridružili dolgoletni glasbeni sopotniki Ram Dass (klavir, klarinet, vokal), Bruno Justi (kitara, flavte, vokal) in Sukhmani (tolkala, vokal). Njihova glasbena virtuoznost in povezanost ustvarjata topel, intimen prostor, v katerem se občinstvo skozi skupno petje, poslušanje in meditacijo lahko ponovno poveže s seboj in drug z drugim.

Nagrajena predstava beograjskega Bitef teatra Lepa Brena Project problematizira fenomen Brenine priljubljenosti, razpad nekdanje države, pa tudi usodo vseh njenih državljanov. Vse to je povedano skozi lik ženske, ki je bila (in ostaja) simbol Jugoslavije – kar pet likov Lepe Brene je združenih v eno skupno zgodbo in sporočilo. Lepo Breno igra tudi Jasna Đuričić, znana igralka, nagrajena za najboljšo evropsko igralko v filmu Quo Vadis, Aida.

Predstava z več kot sto petdesetimi uprizoritvami po vsej Evropi že od premiere polni gledališke dvorane in potrjuje status enega najuspešnejših regionalnih gledaliških naslovov v zadnjih letih.

O PREDSTAVI

Avtorja poudarjata, da predstava ni zasnovana le biografsko, temveč skozi lik Lepe Brene govori tudi o kompleksnosti in protislovjih zadnjih štirih desetletij na teh prostorih, o njihovih  družbenih in političnih preobrazbah, razočaranjih in upanju, bolečini in ponosu o vseh nas.

Gledališka predstava je nastala iz monologa dramatikov Olge Dimitrijević, Slobodana Obradovića, Maje Pelević, Tanje Šljivar in Vedrane Klepice, vse obraze Lepe Brene pa so mojstrsko upodobile štiri igralke Jasna Đuričić, Jelena Ilić, Anđela Jovanović in Jovana Belović ter igralec Vlada Aleksić. Glavni liki so Brena Poslovna ženska, Brena Jugoslovanka, Brena Spolnosti, Brena Gradbeništva in Brena Pesmi.

Brena Poslovna ženska odkriva ozadje estradne dive, ki tudi sama doživlja osebno tragedijo. Brena Jugoslovanka nas sooča z neusmiljeno grozoto vojne, Brena Spolnosti pa nas popelje v usodo transvestita, ki po navdihu lika pevke najde pogum, da živi svojo resnico. Brena Gradbeništva govori o socializmu iz današnje perspektive, Brena Pesmi pa nas opominja, da nas ravno pesem kljub vse večjim delitvam lahko ponovno poveže.

IZ KRITIK
»Pametna predstava, en vrhunski politični teater, en grenek balkanski kabaret in ena pristna zgodba o uspehu največje balkanske estradne zvezde z vsemi trni na poti.«

JUTARNJI LIST
"Senzacionalno nadarjeni igralci!"

GLORIA HRVATSKA
"Če je namen gledališča katarza, potem je tej predstavi to uspelo, ker nam omogoča, da pogledamo v oči spominom in vidimo, kako naivno je bilo verjeti v idejo skupnih sanj.

Ajeet je svetovno znana umetnica, ki navdih za svoje ustvarjanje črpa iz tradicionalnih  ljudskih, mističnih in meditativnih zvočnih kulis. Občinstvo pogosto začuti, da se giblje in diha skupaj z glasbo, potuje skozi meditativne prostore, notranje ravni, nato pa se skupaj z njim povzpne v ples in ritem. Izkušnje z Ajeet in njenim bandom so večplastne in prehajajo skozi veliko bogatih barv kot sanje ali obred.

Številni izkusijo njeno glasbo kot zdravilno, pomlajujočo in prostor globoke povezanosti, kar je tudi njen namen. Njena glasba zdravi in povezuje, je kolektivna in prepletena izkušnja, ki nas popelje globoko vase.

Zasedbo sestavljata še simpatični, v Španiji rojeni Raffa Martinez, ki navdušuje z vrhunsko predstavo na tolkalih, in izvrstna violončelistka Shannon Lee Hayden iz ZDA.

Ajeet sodeluje z veliko znanimi glasbeniki, med drugim je pred kratkim posnela svojo prvo pesem z Devo Premal. Snatam Kaur, Sam Garet, Trevor Hall, Peia, Nessi Gomes, Rising Appalachia pa so med najbolj znanimi glasbeniki, s katerimi je sodelovala pri glasbenem ustvarjanju.

Ajeetina glasba, ki se je uvrstila na prvo mesto lestvice iTunes World in med deset najboljših na Billboardovi lestvici New Age, še naprej osvaja srca poslušalcev in povezuje skupnosti po vsem svetu. Na platformi Spotify ima mesečno pol milijona ogledov, njena pesem Akaal pa več kot 33 milijonov poslušalcev.

Trajanje: 60 minut

Tako je Matej Kejžar dejal v intervjuju ob prejemu prestižne nagrade Hrvatskog glumišta za predstavo House Bolero.

V istem zamahu se je Kejžar lotil še generacijske hierarhije. S House Bolerom tako vstopimo v transgeneracijski umetniški eksperiment, ki se osredišča okrog vprašanja: kako se učiti od Plesa? V predstavi sodelujejo plesalke in plesalci, stari med 21 in 69 let. »Zanimalo me je, kako pisati zgodbo o plesu skupaj s plesalci, ki plešejo dvajset let dlje od mene (pure respect!), ter hkrati z mlajšimi, ki se zdijo izrazito entuziastični in radovedni«, nadaljuje Kejžar: »Tako smo razvili Boleru lastno dikcijo.«

Razvijali so jo ob skupni diskusiji in individualnih pogovorih. Pogovor se kot osnovni gradnik civilizacije v House Boleru spne z nestabilnostjo plesa in s strastjo telesa do plesa, plesalci razvijajo niansirane načine telesne prisotnosti, to pa vodi v vselej nova vprašanja in celo namiguje na vznemirljivo (a nikdar zakoličeno) definicijo plesa kot sile, ki izziva sleherni poskus normalizacije tako v družbi kot v umetnosti.

V predstavi House Bolero sodelujejo plesalci ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, nastala pa je na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije v Bruslju ter s podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Projekt je plod širokega, ustvarjalnega in »brezmejnega« povezovanja med umetniki, institucijami in skupnostjo. 

Trajanje: 80 minut

1. gib: Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med Plesom in Koreografijo. Vprašanja vzniknejo: Če je Koreografija vse in vsepovsod, pod kakšnimi pogoji lahko izgine odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo? 

2. gib: Brbotanje. Afrodita, boginja ljubezni, lepote in seksualnosti, je vzniknila iz pene, ki je nastala, ko je Kronos razrezal očetove genitalije in jih vrgel v morje. Jean Luc Nancy pravi, da Afrodita predstavlja »valovanje, gibanje preko gibanja, nenehne povratne udarce, pljuskanje«. Nastanek Afrodite prikliče podobe nepravilnih ritmičnih vzorcev. 

Ples: gib preko giba, prestavljanje teže z ene strani na drugo, penjenje. Zaznavamo vzorce. Še vprašanj vznikne: Kako bomo potovali od enega do drugega vzorca? Ali bo rez med enim in drugim vselej pomenil konec repeticije, neke vrste konec reprodukcije? Afrodita sporoča: Ker sem rojen_a tako v ženskem kot moškem spolu, noben spol ni samostojen in izviren. To je zgodba o gibanju med določenostjo in nedoločenostjo.

Fotografija: Matija Lukić

Trajanje: 116 minut

Ko je Matej Kejžar prvič slišal album Floating Pointsa Promises, je bil presunjen. Postal je njegov najljubši album. Prav to, navdušenost nad glasbeno ploščo, je središču predstave Movements 9. Avtor razume koncept »najljubšega albuma« kot koreografski okvir, v katerem ples resonira med protovédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slušanjem, naracijo in abstrakcijo. Toda koncept najljubšega albuma je mogoče v analognem smislu razumeti tudi kot koncept »najljubšega koreografa«, saj uokvirja slog in koreografsko željo ter pokaže na razmerje med silo koreografije (kot avtoritete) in naivnostjo, ki jo Kejžar razume kot enega izmed glavnih pogojev za resnično odprtost in prepuščanje impulzom, ki nas obdajajo. Pred nami je 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi.

Morje je med najbolj očarljivimi in skrivnostnimi sveti našega planeta. Pod njegovo gladino se skriva izjemna raznovrstnost življenja, ki je človeku pogosto nevidna, vendar je z njegovim obstojem neločljivo povezana. 

Arne Hodalič že več desetletij s fotoaparatom raziskuje in opazuje lepote podvodnega sveta. A skozi objektiv je z leti vse bolj opazoval tudi drugo plat – sledi človekovega poseganja v morje in posledice onesnaževanja, predvsem odpadne plastike.

Proizvodnja plastike se je od njenega množičnega vzpona v petdesetih letih prejšnjega stoletja do danes povečala za približno tristokrat. Ogromne količine plastike, med njimi tudi izdelki za enkratno uporabo, prej ali slej najdejo pot v okolje in velik del tudi v svetovne oceane. Tam ne izginejo, temveč se razgrajujejo v vse manjše delce in vstopajo v prehranjevalne verige. O tej problematiki se bo Arne pogovarjal z biologom prof. Tomom Turkom, ki se že vso poklicno pot ukvarja z morjem in vplivom človekovega delovanja nanj. Skozi fotografije, pogovor in strokovno razlago bomo pogledali obe plati našega odnosa do morja – njegovo izjemno lepoto in pomen ter vse večje pritiske, ki jim je izpostavljeno.

Predvsem pa ne bomo govorili le o problemu. Pogovor bo usmerjen tudi v vprašanje, kaj lahko naredimo drugače in katere rešitve nam še ostajajo, če želimo, da bodo morja tudi v prihodnosti ostala prostor življenja, lepote in raziskovanja.