Predznak priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta vključuje osem akrobatskih plesalcev. Ti delujejo kot zobniki kolektivnega telesa, skupaj raziskujejo skoraj nemogoče ravnotežje, se medsebojno izzivajo in kljubujejo gravitaciji. S predstavo nadaljuje raziskavo razmerij med težnostjo, gibanjem, ravnotežjem in prostorskostjo. Poleg tal, ki so imela pomembno vlogo v njegovih prejšnjih delih, v tej predstavi plesni partner postane tudi stena.
Kolesje plesnega ustroja Predznaka sestavlja osem umetnikov, ki ob zvočni kulisi eksperimentalne rock glasbe raziskujejo ožine ravnotežja, si zastavljajo izzive in kljubujejo težnosti. S precizno kuriranimi, kaotičnimi gibalnimi krajinami Alexander Vantournhout v delu Predznak opravi nov premik v proučevanju razmerij med težnostjo, gibanjem, ravnotežjem in prostorskostjo. Poleg plesnega pòda, ki je pomembno vlogo odigral v delih Screws in Through the Grapevine, tu eden plesnih partnerjev postane stena.

Alexander Vantournhout (Bruselj, 1989) je cirkuške in akrobatske veščine študiral na ESAC (Ecole Supérieure des arts du cirque) ter sodobni ples na P.A.R.T.S.(Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju.
Njegov svojstveni gibalni jezik, na katerega so vplivale različne izobraževalne in delovne izkušnje, zaznamujeta dve stalnici: raziskovanje ustvarjalnega in kinetičnega potenciala pri fizičnih omejitvah ter interakcija ali meja med izvajalcem in predmetom. Njegova dela so bila deležna več nagrad, leta 2024 pa je prejel ultimo, najvišje priznanje za uprizoritveno umetnost v Flandriji. Je rezidenčni umetnik Kunstencentrum Viernulvier v Gentu in pridruženi umetnik pariškega kulturnega središča le Centquatre.

Predstava Medejini otroci režiserja Mila Raua je pretresljiva in večplastna uprizoritev, ki se navezuje na Evripidovo antično tragedijo Medeja, a jo hkrati postavlja v sodoben kontekst. Rau, znan po dokumentarnem in politično  angažiranem gledališču, v tej predstavi raziskuje posledice nasilja, družinske travme in izgube skozi perspektivo otrok, ki so pogosto tihi pričevalci ali žrtve družinskih tragedij.

V Medejinih otrocih ne gre le za zgodbo o maščevanju, temveč za poglobljen pogled v duševno stanje otrok, ki živijo v razpetosti med ljubeznijo do staršev in njihovimi grozljivimi dejanji. Rau združuje igralske prizore z dokumentarnimi elementi in pričevanji, s čimer briše meje med fikcijo in resničnostjo. Predstava gledalca izziva k razmisleku o tem, kako družba obravnava nasilje v družini ter kako se oblikuje otroška identiteta v svetu, polnem bolečine in neizrečenih resnic.

Milo Rau (1977, Bern) je režiser, pisec, filmski ustvarjalec in vodja festivala Dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen). Kritiki ga označujejo za »najvplivnejšega« (Die Zeit), »najbolj nagrajenega« (Le Soir), »najbolj zanimivega« (De Standaard), »najbolj kontroverznega« (La Repubblica), »najbolj škandaloznega« (New York Times) in »najbolj ambicioznega« (The Guardian) umetnika našega časa. Od 2002 je objavil več kot petdeset gledaliških iger, filmov, knjižnih del in akcij. Leta 2016 je bil po Franku Castorfu in Pini Bausch najmlajši prejemnik priznane nagrade ITI. 2017 je bil v anketi portala Deutsche Bühne izbran za »režiserja leta« 2018. Za življenjsko delo je prejel evropsko gledališko nagrado. Med letoma 2018 in 2023 je deloval kot umetniški vodja mestnega gledališča NT Gent v Gentu. Rauova radikalna in aktivistična umetnost je prizorišče prerodila z novim zagonom. V Gentu je ustvaril vrsto odmevnih predstav, kot so La Reprise, Lam Gods, Orestes in Mosul, The New Gospel, Antigone in the Amazon in Medejini otroci. 

Scenarij: Petra Seliškar, Tancrede Riviere 
Direktor fotografije: Brand Ferro 
Montaža: Laureline Delom, Saško Potter Mičevski
Glasba: Iztok Koren
Zvok: Vladimir Rakić 
Produkcija: Petra Pan film, Cinéphage Productions, PPFP, RTV Slovenija

Petra Seliškar je leta 2025 najprej predstavila kratki film Poletne počitnice, v katerem osrednjo vlogo zavzame osemletni makedonski deček Basri, ki poletja preživlja visoko na Šar planini, kjer s starejšima bratoma pase ovce. Odročnost od civilizacije, na svežem zraku, fantom daje iluzijo svobode in počitka, čeprav je organiziranje varovanja več sto ovac, ki jih ogrožajo volkovi, naporno vsakodnevno delo. 

Pričujoči film znova obravnava tri brate, pomembnejšo vlogo pa dobi najmlajši Zani, ki malce nižje na gori skrbi za krave, a prav tako tolče mukotrpno vsakdanjo rutino in se sprašuje o smiselnosti njihovega početja. Gora v primerjavi z intimnejšimi Poletnimi počitnicami prevzame precej bolj spektakelsko zasnovo; mogočna gorska krajina postane dodaten protagonist v zgodbi o bratih, ki sanjajo o drugačnem življenju. Mesto, ki se jim z gore izrisuje daleč na obzorju, se zdi kot nedosegljiv ideal. 

V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom 

Zadnja predstava mladinskega abonmaja je nekaj posebnega – Lisičja luna je sodobna mladinska opera o iskanju lastne identitete in soočanju z izzivi odraščanja. Spremljaj mlade junake, ki se v Zimzelenem gozdu soočajo z ljubosumjem, osamljenostjo in pogumom, da postanejo to, kar so. S petjem, plesom in glasbo bo oder postal pravi prostor za razmislek in sanje.

Zakaj moraš to videti?
Ker je to opera, ki govori o tebi – in o vseh nas, ki še vedno iščemo svoj prostor pod lisičjo luno.

Kaj bi se zgodilo, če bi Božiček rapal proti Slavoju Žižku? UM & KUNA sta tukaj, da to ugotovita! Dvojec, ki zna freestyle spremeniti v pravo improvizacijsko umetnost, te bo s svojimi verzi nasmejal do solz in ti pokazal, kako se lahko zgodi čisto vse – od rapa o tvoji sošolki do pesmi o avokadu in feferonu.

Zakaj moraš to videti?
Ker je to šov, na katerem lahko dejansko soustvarjaš in postaneš del predstave!

Scenarij: Vitan Mal, Tugo Štiglic
Fotografija: Rado Likon 
Glasba: Jani Golob 
Montaža: Jaka Judnič 
Igrajo: David Sluga (Tomaž), Kaja Štiglic (Milena), Boris Kralj (Luka), Marjana Karner (mama), Dare Valič (oče), Majda Potokar (zdravnica)
Produkcija: Filmski studio Viba film, Kulturna skupnost Slovenije 
 

Velika uspešnica slovenskega filma osemdesetih let in prelomen mladinski film, ki je domačo filmografijo vrnil na morje, v Piran, Portorož in med soline.

Zgodba spremlja najstnika Tomaža, ki preživlja svoje zadnje otroško poletje. Med igro na plaži pozablja na prepire svojih ločenih staršev, ki v vsakdanji prezaposlenosti ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala. Med redkimi ljudmi, ki razumejo Tomaževe težave, je ostareli Luka, nekdanji pomorščak, ki mu podari školjko. Vsakič ko bo poslušal šumenje morja v školjki, kot mu zaupa Luka, bo lahko osvežil spomine na poletje, na svojo prvo ljubezen, prvi romantični dotik in poletne prijatelje. V tem poletju se Tomaž iz dečka spremeni v moža, odslej lahko sprejema pomembne odločitve in odgovornosti. 

Poletje v školjki je na Tednu domačega filma v Celju leta 1986 prejelo nagrado občinstva, na 16. Giffoni Film Festivalu pa veliko nagrado za najboljši film. 
 

Od 5. do 10. leta

Popotovanje, polno ovir, a tudi lepote in nežnosti, ponuja prepotreben premislek o pomenu skupnosti za gradnjo novih svetov. Civilizacija je dosegla svoj konec. O obstoju človeške rase pričajo le še razvaline in ostanki. V tem okolju se mačka še vedno sooča z istimi težavami kot prej. Najprej poskuša ubežati krdelu psov, v gozdu pa se komajda izogne diru jelenov. Potem pa gozd naenkrat zajame velika poplava. Ker višina vode hitro raste, poskuša tudi mačka splezati čim višje. Nazadnje ji preostane le še to, da se zateče na čoln, na katerem so pribežališče našle tudi druge živali. Če hočejo preživeti, morajo preseči svojo različnost ter se skupaj soočiti z izzivi in nevarnostmi, ki jih prinaša spremenjeni svet. Zelo prefinjeno, a preprosto animirano delo, ki prinaša globoko filozofski pogled na človekovo povezanost z naravo in drugimi bitji.

Od 5. do 10. leta

Barvita scena z velikimi premičnimi kulisami, nekaterimi predimenzioniranimi rekviziti in drugimi scenskimi elementi ustvarja vtis različnih pravljičnih prostorov. Janko in Metka se znajdeta v nizu težkih preizkušenj, soočata se z lakoto, revščino, hudobno mačeho, a dokler je ob njima ljubeč oče, je vse skupaj znosno. Ko pa se mačeha odloči, da pri hiši ni več dovolj hrane za vse, se morata otroka izuriti v preživitvenih strategijah; iz zavetja doma sta vržena v prostor neznanega in prostranega temnega gozda, kjer na koncu najdeta upanje v lepi slastni sladkorni hišici. A sladka skušnjava skriva »čarovniško« presenečenje v podobi ljudožerske tete Žeralde. Z zvijačami, pogumom in iznajdljivostjo premagata tudi coprnico in obogatena z vseživljenjskimi izkušnjami stopita v svet odraslosti. V tej izjemni priredbi Roza prikazuje bogastvo simbolov, ki obogatijo klasično zgodbo ter jo skozi umetniške plasti plesnih in glasbenih vložkov popelje v nove razsežnosti.

Od 5. do 10. leta

Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega - Ježka je prva slovenska radijska igra za otroke in zagotovo ena najuspešnejših slovenskih pravljic. Zgodba, ujeta med nebo in zemljo, nam sporoča, da lahko nekatere lastnosti, četudi na prvi pogled morda niso najboljše, vodijo do izjemnih doživetij. Zvezdica Zaspanka je mlada zvezda, ki nenehno zamuja na delo, ob tem pa je še malce prevzetna ... Kar na glas sanjari, da je svetlejša od same zvezde Severnice. Za kazen jo boter Mesec pošlje na Zemljo, kjer Zaspanka spozna, da stvari na svetu niso zastonj, a tiste najpomembnejše ne stanejo niti solda. V predstavi se prepletajo humor, nežnost in globoko sporočilo, ki bo občinstvu vseh starosti prineslo novo razumevanje pomena ljubezni, prijateljstva in odgovornosti.
 

Od 5. do 10. leta

Ste se pripravljeni skupaj z medvedkom Pujem podati na najbolj razburljivo in zabavno eksmedicijo, pardon, ekspedicijo na Severni pol, kjer se prijateljstvo, domišljija, poezija in smeh združijo v pravo čarovnijo? Medvedek Pu, Christopher Robin, Pujsek, Zajec, Tiger in Sivček vas bodo popeljali v čaroben Stoletni gozd, kjer vsaka dogodivščina prinaša novo presenečenje. Ko bosta v igro stopili domišljija in srčnost, boste v njuni družbi spoznali, kako čudovito je biti mlad po srcu ne glede na to, koliko let šteje telo. Predstava ni le zabava, temveč tudi nežen opomin o dragocenosti prijateljstva in lepoti vsakdanjih trenutkov, ki jih pogosto spregledamo v naglici življenja.