Koreografija: Marco Goecke
Glasba: Frédéric Chopin, Claude Debussy
Scenografija in kostumografija: Michaela Springer
Realizacija scenografije in kostumografije za Latvijski narodni balet: Marvin Ott
Oblikovanje luči: Udo Haberland
Dramaturgija: Esther Dreesen-Schaback
Postavitev koreografije: Fabio Palombo 
Balet bo izveden na posneto glasbo.

Predstava traja poldrugo uro.

Nižinski je sodobna baletna predstava koreografa Marca Goeckeja, ki razkriva najpomembnejše trenutke v življenju Nižinskega na odru in zunaj njega ter prikazuje, kako tesno sta umetnost in norost povezani.

Nižinski je bil eden najbolj nenavadnih umetnikov prejšnjega stoletja, ki se je zapisal v zgodovino plesa z vlogami, kot so Klovn v Petruški, Roža v Duhu vrtnice (Le Spectre de la rose) in Zlati suženj v Šeherezadi. Njegove revolucionarne, vizionarsko izvirne koreografije so postavile nove umetniške standarde. 

Pariška premiera Pomladnega obredja Nižinskega leta 1913 je povzročila razburjenje, ki še danes velja za enega največjih škandalov v zgodovini gledališča. Komaj kaj manj vznemirjenja je povzročila neprikrita erotičnost njegovega baleta Favnovo popoldne na glasbo Clauda Debussyja. Umetniška pot Nižinskega je bila tesno povezana s potjo k norosti. Boril se je s shizofrenijo in se je moral postopoma umakniti iz javnega življenja. Zadnjih trideset let življenja je preživel v psihiatričnih bolnišnicah.

Koreografija Marca Goeckeja presega biografske vidike in obravnava temeljna vprašanja, artikulira ter odslikava čarobnost in vrednost umetnosti ter naslavlja visoko ceno, ki jo zahteva od vseh ustvarjalnih umov. 

Predstava Nižinski je bila premierno uprizorjena leta 2016 na Gautierjevem plesnem festivalu v Stuttgartu; od takrat so jo izvajali na številnih turnejah po svetu z izjemnimi odzivi. Leta 2017 je Marco Goecke prejel italijansko nagrado danza & danza za balet Nižinski kot najboljšo koreografijo leta.

Srbsko kulturno umetniško društvo Vidovdan je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V društvu obstaja več področij delovanja, med katerimi osrednjo dejavnost predstavljajo ljudske pesmi in plesi. Ravno s folklorno dejavnostjo so povezani najuspešnejši projekti, ki jih je društvo organiziralo oziroma se jih je udeležilo. 

Društvo inovativno in zanimivo povezuje umetnost in kulturo ter skuša s tem pritegniti različno in široko občinstvo. Tokrat bodo člani SKUD Vidovdan skušali povedati svojo dvajset let dolgo zgodbo, za katero globoko verjamejo, da pušča sled v času in prostoru, v katerem se nahajajo.

Več kot 50 vrhunskih umetnikov, članov Ansambla srbskih narodnih plesov in pesmi Kolo, bo na odru Liharove dvorane predstavilo program, ki je bil posebej pripravljen za to gostovanje in vključuje srbske tradicionalne narodne igre, pesmi in glasbo.
Pokrovitelj koncerta je Ministrstvo za kulturo Republike Srbije, soorganizator pa Ambasada Republike Srbije v Sloveniji.

Po odmevnem začetku Kritičnega kabareta Cankarjevega doma, na katerem sta se pogovarjala kuratorja cikla Patricija Maličev in Srećko Horvat, se kabaret nadaljuje s slovitim britanskim intelektualcem, zgodovinarjem in pisateljem Tariqom Alijem, ki že dobrih šestdeset let velja za eno izmed vodilnih osebnosti mednarodne levice. Med študijem na britanskem Oxfordu se je Ali vključil v študentske proteste in mednarodno gibanje proti vojni v Vietnamu. Je eden izmed ustanoviteljev kultnega časopisa London Review of Books in založniške hiše Verso. Med njegovimi številnimi knjigami izstopajo Spopad fundamentalizmov, Pogovori z Edwardom Saidom, Pirati s Karibov, Obamov sindrom in najnovejša Winston Churchill: njegov čas, njegovi zločini. Tariq Ali je verjetno edina oseba na svetu, ki so ji lastna glasbena dela posvetili tako skupina Rolling Stones (Street Fighting Man) kot tudi Beatlesi (Power to the People). Z gostiteljem Srećkom Horvatom bo Britanec razpravljal o svoji življenjski poti, knjigah in trenutnem svetovnem geopolitičnem dogajanju. Gre za sploh prvi obisk Tariqa Alija v Ljubljani.  

Kaj je zares padlo? Dobro, pustimo drevo, mislim, kaj vse je padlo v abstraktnem smislu? Če pogledamo like, kaj vse je padlo njim? Morala, energija, strpnost, sploh pa komunikacija. Tako kot je padlo naše drevo, in ker jih je padlo že veliko preveč, zato padajo naši liki: eden  po eden. A ni bilo dovolj padanja, podiranja, rušenja, uničevanja? 
Pa dajmo se že enkrat zmenit! Dovolj podiranja, dajmo začet gradit!
 

Letno predstavo tokrat posvečamo živalim. Z njimi sobivamo na našem planetu, skrbijo za ravnovesje v naravi, raznašajo semena in s tem sadijo drevesa, nadzorujejo populacije drugih vrst in celo proizvajajo zdravila za zdravljenje številnih bolezni, tudi človeških. Mi smo del te narave. Veliko ljudi se vedno bolj povezuje z živalmi, postajajo njihovi življenjski sopotniki, za katere skrbijo z neizmerno ljubeznijo. Veliko nas je, ki nam je mar. Veliko si nas želi sožitja z njimi, želimo vedeti, kaj si o nas mislijo, kako nas doživljajo. O čem klepetajo, kaj si želijo. Pa slišimo, kaj govorijo? Jih razumemo? Ko bi le lahko! Morda pa se na kresno noč, ko se »o kresi dan obesi«, s semenom praproti odpravimo v gozd. In glej ga, zlomka, pajek se pritožuje nad dežjem, ker mu uničuje pajčevino. Mala zelena žabica pa si ne upa čez cesto, ker se boji velikih pločevinastih škatel na štirih kolesih! 

»Le o čem klepetajo živali na vseh straneh sveta?« se sprašuje 145 učencev oddelka za sodobni ples. 

Koncept predstave sta pripravili njihovi plesni pedagoginji prof. Jana Kovač Valdés in prof. Veronika Valdés. V njunih koreografijah bodo zaživele živali od dinozavrov do tistih živali, v katerih genski zapis se je žal vmešal človek. Zaplesalo bo 145 mladih plesalcev od 6. do 14. leta,  vizualno podobo predstave je s kostumografijo obogatila Mojca Janželj Tomažič, z video napovedniki pa Petra Hlebš.

Big Band RTV Slovenija bo gostil izjemno jazzovsko pevko, ki je z orkestrom Counta Basieja na zadnji podelitvi prejela prestižno glasbeno nagrado grammyja. 

Carmen Bradford je odkril legendarni pianist, skladatelj in dirigent Count Basie, ko ji je bilo komaj 22 let. Kar devet let je bila glavna vokalistka v njegovem orkestru; od takrat pa je nastopala in snemala z Wyntonom Marsalisom, Johnom Claytonom in njegovim orkestrom Clayton-Hamilton, Nancy Wilson, Georgeom Bensonom, Frankom Sinatro, jazz orkestrom Lincoln Center in številnimi drugimi.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je sodelovala pri dveh z grammyjem nagrajenih albumih z orkestrom Counta Basieja in l. 1991 še pri tretjem, prav tako z grammyjem nagrajenem albumu Big Boss Band s kitaristom Georgeom Bensonom. Njen samostojni album iz leta 2004 Home With You je zbirka vokalnih in klavirskih duetov z jazzovsko velikanko Shelly Berg. 

S projektom Sherrie Maricle & The DIVA Jazz Orchestra se je Carmen Bradford nato vrnila k svojim bigbandovskim koreninam. To sodelovanje jo je tudi pripeljalo nazaj k orkestru Counta Basieja, s katerim nastopa še danes. L. 2019 je tako nastal album All About That Basie, ki je bil nominiran za grammyja; orkester je vodil Scotty Barnhart.

Letna plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt nosi naslov Diptih, po besedi, ki predstavlja umetniško delo, sestavljeno iz dveh polovic. V čast 76. obletnice AFS France Marolt pripravlja predstavo, ki bo osvetlila vrhunce svojega bogatega repertoarja, tokrat pa jim bodo dodali še »drugo polovico«.

Vabijo na popotovanje skozi čas, prostor in dve folklorni tradiciji. Diptih namreč ustvarja most med slovensko in hrvaško kulturo, saj tokratne plesne predstave ne ustvarjajo sami, temveč so v goste povabili Ansambel Lado iz Hrvaške. Večer bo tako združil dve folklorni skupini, ki vsaka po svoje ohranjata in predstavljata bogato plesno in glasbeno dediščino svoje države.

Koncert so si zamislili kot dve polovici, ki sta jih skupini sestavili sami, vendar se ti med seboj prepletata, dopolnjujeta in na koncu združita v skupno celoto. Koreografski izbor prinaša nekatera izjemna in vedno z veseljem videna koreografska in glasbena dela Ansambla Lado ter najboljše in najbolj prepoznavne koreografije in glasbene priredbe Akademske folklorne skupine France Marolt.
 

Program Fabula v teoriji bo letos raziskoval teme spomina, zgodovine in osebne pripovedi ter kako te komponente oblikujejo in razkrivajo človekovo identiteto. Kako minuli dogodki in zgodovina vplivajo na razumevanje samega sebe, kako osebna zgodba in razdrobljeni jaz vplivajo na percepcijo individualne identitete, kako literatura lahko služi kot orodje za raziskovanje kompleksnosti človeškega uma in duha ter kako spomin kot sredstvo oblikuje in poglablja naše bivanje v svetu, so le nekatera od vprašanj, na katera bo v Cankarjevem domu na teoretičnemu omizju nastopil lanski bookerjev nagrajenec, prepoznavni pisatelj, pesnik in dramatik Georgi Gospodinov.

Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki je slovensko bralstvo leta 2015 na festivalu Fabula navdušil s svojim drugim romanom Fizika žalosti. Za roman Časovno zaklonišče, ki je v izvirniku izšel leta 2020 in je do danes preveden že v 16 jezikov, je avtor prejel nagrado za bolgarsko knjigo leta 2021 in bil pravkar uvrščen na New Yorkerjev seznam najboljših knjig v letu 2022. V romanu spremljamo svojevrstnega Gaustina, ki roma skozi čas, zato ga pripovedovalec za nekaj let izgubi, potem pa ga spet najde v Zürichu, kjer je odprl svojo »kliniko za preteklost«, kjer vsako nadstropje podrobno reproducira posamezno desetletje, kar bolnikom, ki trpijo zaradi izgube spomina, pomaga, saj se znajdejo v času, ki je sinhroniziran z njihovim notranjim časom. A ob uspehih se začne za kliniko zanimati vedno več ljudi: »Prihaja čas, ko se jih bo vedno več želelo skriti v svojo jamo, vrniti se. In to seveda ni ravno lepo. Pripravljena moramo imeti bombna zaklonišča iz preteklosti. Jih pa lahko, če želiš, imenuješ 'časovna zaklonišča'.« Časovno zaklonišče je satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi. Ekstravaganten in mojstrsko napisan roman, ki znova dokazuje Gospodinovo pisateljsko veščino.

Roman je prevedel Borut Omerzel.

Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugimi za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Gospodinov piše tudi poezijo in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero. Slepa Vajša, kratki animirani film, narejen po njegovi istoimenski zgodbi, je bil leta 2017 v najožjem izboru za oskarja. Živi v različnih krajih, kamor ga odvedejo knjige.

Pogovor z avtorjem bo potekal v bolgarskem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.