Nahajamo se v različnih okoljih, situacijah in odnosih. Kako se soočamo s tistimi, ki iščejo pozornost? S tistimi, ki naredijo nekaj, kar ni po naših pričakovanjih? S tistimi, ki niso tako spretni, kot mi? Kako se izpostavljena oseba počuti v takšni situaciji?

V vsaki skupini se ena izmed plesalk umakne od ostalih, zapre se vase, ne želi se več družiti, niti pogovarjati niti plesati. A ko se na odru v vsej svoji veličini pojavijo baletne plesalke na konicah prstov, mlajša dekleta prevzame njihova lepota, pozabijo na pretekli dogodek in se ponovno odločijo sodelovati, družiti in vztrajati na začrtani baletni poti.

Starejše plesalke raje prevzame drugačna zvrst plesa - sodobni ples. Ko pa jim mlajše podajo baletni tutu in jih povabijo, da v njem zaplešejo, zopet najdejo strast in željo do klasičnega baleta, voljo do druženja in uživanja lepote, ki nam jo nudi baletna umetnost.

Jezik: slovenščina
Priporočena starost: 7+ 

Scenaristi: Petr Krajíček, Marek Král, Patrik Pašš, Ivana Laučíková, Jerneja Kaja Balog, Maja Križnik, Blandine Jet
Avtorja likovne zasnove: Patrizia Oritz Martinez, Jean-Claude Rozec
Direktorji fotografije: Radka Šplíchalová, Václav Fronk, Alan Soural, Simona Weisslechner, Miloš Srdić, Mathilde Gaillard
Montažerka: Adéla Špaljová
Skladateljica glasbe: Lucia Chuťková
Oblikovalec zvoka: Miroslav Červená Chaloupka
DI kolorist: Teo Rižnar
Glasovi: Janez Hočevar, Khaleesi Luna Meglič, Jadranka Tomažič, Jana Zupančič, Lars Leban, Tibor Bezlaj Milčinski, Sofia Bagola, Svit Kandare, Matej Puc, Maša Derganc Veselko, Blaž Šef, Julijan Pop-Tasič, Tosja Tomšič Belle, Silva Čušin, Niko Goršič, Ema Žerovnik in Asja Kahrimanović Babnik
Producenti: Martin Vandas, Alena Vandasová, Juraj Krasnohorsky´, Kolja Saksida, Jean-François Le Corre, Mathieu Courtois
Produkcija: MAUR film, Artichoke, ZVVIKS, Vivement Lundi!
Koprodukcija: Czech Television, Slovak Television And Radio – STVR, RTV Slovenija, Pictanovo, Personne N‘Est Parfait!
S podporo: Eurimages, Creative Europe – Media, Czech Film Fund, Slovak Audiovisual Fund, Slovenski filmski center, Filmski studio Viba film, Région Bretagne / Bretagne Cinéma, v sodelovanju s CNC
 

Prvi celovečerni animirani film za otroke s slovenskim producentom in režiserjem. 

Tomi (4), Suzana (8) in Darko (10) prvič obiščejo dedka po izgubi ljubljene babice. V hiši vlada tišina, dedek pa je odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S svojimi čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo poskuša povrniti toplino v dedkov dom in medsebojne odnose. Potopimo se v čarobni svet skrivnostne mačke, na prvi pogled strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Zgodbe namreč niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč služijo kot pomoč vsem družinskim članom, da se lažje spoprimejo z izgubo.

Pridružite se jim na čarobni pustolovščini, na kateri zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo!
 

Zanimivosti o filmu
Film, ki temelji na prvinah magičnega realizma, je nastal po literarni predlogi priznanega češkega avtorja Arnošta Goldflama. Razvoj filma se je začel že leta 2017, med produkcijo pa je na snemalnih setih v štirih državah sodelovalo kar 16 animatorjev. V klasični tehniki lutkovne stop animacije je bilo v 435 snemalnih dneh ustvarjenih 71 minut čarobnega filmskega sveta — pri tem je vsak animator v povprečju posnel pet sekund filma na dan.

Nagrade in festivali
Tekmovalni program Generation Kplus na 75. Berlinalu
Zlín Film Festival, otvoritveni film festivala
Annecy International Animation Film Festival,  Feature Films Contrechamp

Jani Kutin, vokal, besedila, piščal, kozji rog; Marjan Stanić, tolkala, bobni; Matej Magajne, električna kitara, bas kitara; Andrea Pandolfo, trobenta, krilni rog, klavir; Dejan Lapanja, bobni, akustična kitara, bas kitara; Samo Kutin, bas kitara, akustična kitara, balafon, brač, hurdy gurdy, bas harfa, n’goni, zvočila


Najprej je bila Bakalina; duo samorastniških glasbenikov – tekstopisca in pevca, jezičnega kmeta-poeta, Janija Kutina in harmonikarke Renate Lapanja. V skoraj desetletju od nastanka so Bakalino njene sodobno-ljudske viže ter družbenokritična in lirična sporočila, odpeta v čadrski govorici, iz tolminskega konca ponesle od največjih koncertnih prizorišč do najbolj odročnih vasi. Z vsakim koncertom in albumom pa je rasla tudi Bakalina in postala Bakalina Velika, v kateri godejo člani Janijevega nekdanjega kolektiva Salamandra Salamandra (Samo Kutin, Dejan Lapanja, Matej Magajne) ter pridružena kameradrija - tolkalist Marjan Stanić in rimsko-tržaški trobentač Andrea Pandolfo. Po Prvem krajcu, ki je kot album vzšel spomladi leta 2019, in leta 2022 izdanem albumu Zviezdno srebruo, bodo v Cankrarjevem domu predstavili nov album, na katerem se bodo poleg povsem svežih pesmi predstavili z novimi inštrumenti, liro, piščaljo in bobnom, izdelanim iz tisočletnega lesa čadrške jelke. 

Trajanje 90 min

Koncert Vite Mavrič z gosti Mio Žnidarič, Alenko Godec in Juretom Ivanušičem, pod glasbenim vodstvom Jake Puciharja, v družbi članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

V nastajanju je deveti album Vite Mavrič, ki naj bi izšel v letu 2026; njegovo vsebino Vita Mavrič premierno predstavlja na retrospektivnem koncertu ob svoji šestdesetletnici. 

V skoraj štirih ustvarjalnih desetletjih je izpilila interpretacijo in ji dodala globino doživljanja vsebine ter širok zvrstni razgled. Njeno nagajivo koketiranje iz prvih šansonjerskih nastopov se je postopoma prelevilo v drzno, do potankosti dodelano podajanje skrbno izbranega in vsebinsko izjemno pestrega repertoarja. 

Presek slednjega boste slišali na retrospektivnem koncertu, Vita mu dodaja še dolgo pričakovano sodelovanje z bratom Vinkom Möderndorferjem, saj se v programu znajdejo tudi njegove pesmi v uglasbitvi Jake Puciharja. Poleg njih bodo na repertoarju tudi dela nekaterih ključnih domačih in tujih avtorjev šansonov: Janija Kovačiča, Jacquesa Brela, Lea Ferréja, Boruta Lesjaka in Arsena Dedića.

Pričakujte pravo mero šansonjerske nostalgije z izbranimi gosti – Mia Žnidarič, Alenka Godec in Jure Ivanušič – ter svežino novosti, v katerih odzvanja zrelo, grenkosladko sprejemanje mimobežnosti. »Zastor – spusti se sredi poklona!,« se glasi verz ene od Möderndorferjevih pesmi. Retrospektivni koncert Vite Mavrič nikakor ni naključni dogodek; je premišljena postaja njene odrske poti, obenem pa praznovanje dveh okroglih obletnic: poleg njenega življenjskega jubileja še tridesetletnice umetniškega sodelovanja s pianistom in aranžerjem Jako Puciharjem, ki je avtor vseh priredb na Vitinih zadnjih albumih in soustvarjalec večerov »La vie en rose«, na tokratnem večeru »La Vita e bella« pa poleg vloge pianista prevzema tudi vloge skladatelja, aranžerja in dirigenta. 

Teja Klobčar, glasbena urednica 

Pop zbor, ustanovljen leta 2016 z vizijo približati radost petja širšemu občinstvu ne glede na predhodne glasbene izkušnje, danes združuje več kot 220 aktivnih pevcev. Ti z zavzetostjo in predanostjo soustvarjajo edinstveno glasbeno zgodbo, ki temelji na skupinski energiji, ljubezni do glasbe in vključevanju posameznikov iz različnih okolij.

Zbor vodita kitarist Zoran Furtula in dirigent Nikola Nikolić.

Vabimo vas na zaključek osme sezone Pop zbora, ki ga bodo pevci praznovali v Linhartovi dvorani. Na odru se bodo predstavili trije zbori, ki skupaj soustvarjajo zgodbo Pop zbora:
• Komorni Pop Zbor
• Yugo Pop Zbor
• Pop Zbor

Navdih za eno najbolj priljubljenih gledaliških predstav v regiji, Bilo je nekoč na Brionih, je bilo zgodovinsko srečanje dveh zakonskih parov – Tita in Jovanke Broz ter najslavnejših hollywoodskih igralcev tistega časa, Richarda Burtona in Elizabeth Taylor. Srečali so se na otoku Brioni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. O njihovem srečanju in času, ki sta ga slavna para preživela na Brionih, pričajo le zelo skopi pisni in video zapisi jugoslovanskih medijev, biografski zapisi o življenju štirih vpletenih zgodovinskih osebnosti ter kratke beležke iz dnevnika Richarda Burtona.

Vsi ti viri so bili uporabljeni kot navdih in gradivo za predstavo, ki je že ob prvi uprizoritvi postala gledališka uspešnica, za katero je vstopnic vedno premalo in dodatnih izvedb nikoli dovolj.

Zgodbo o enem najbolj vznemirljivih srečanj v zgodovini nekdanje SFRJ pripoveduje izredna igralska zasedba: Milan Marić, ki je zaslovel z vlogo Tome Zdravkovića v filmu Toma, znani igralski par Tihana Lazović in Branislav Trifunović, ter Sanja Marković, nadarjena mlada igralka, ki jo je regionalno občinstvo spoznalo v vlogi Gordane v filmu Toma.

Glavni razlog za srečanje teh zakonskih parov na Brionih je bilo snemanje filma Sutjeska – to je zgodovinsko zanesljivo dejstvo. Vse drugo je plod domišljije. Predstava domišljijsko nadgrajuje in raziskuje mogoč razvoj dogodkov in razmerij ob srečanju štirih izjemnih osebnosti.

Katere vloge igrajo ti štirje? Kaj pomeni igrati več vlog v razmerju z različnimi osebami? Koliko posameznih in kolektivnih identitet, osebnih interesov in družbenih zaslug imamo? Odgovore na ta vprašanja boste izvedeli v torek, 27. maja, ob 20.00, v Cankarjevem domu.

Nune v akciji! (v izvirniku Nunsense) je izjemno delo avtorja Dana Goggina, ki je bilo premierno uprizorjeno decembra 1985 v gledališču Cherry Lane in je druga najdlje izvajana predstava na Off-Broadwayu. V zadnjih tridesetih letih je postala pravi mednarodni fenomen, saj je bila prevedena v več kot 26 jezikov in si jo je ogledalo občinstvo po vsem svetu.

Nune v akciji! je domiselna zgodba o petih redovnicah, ki se znajdejo v denarnih težavah in so prisiljene pripraviti dobrodelni šov, v katerem pa hoče biti vsaka od njih prva zvezda. V nizu nenavadnih dogodkov se redovnice pokažejo v povsem drugačni luči, kot smo jih vajeni. V soju reflektorjev ob petju, plesu in smehu vsaka posebej in vse skupaj zažarijo čisto samosvoje.

V slovenski različici nastopajo vrhunska slovenska umetniška imena, ki obiskovalce navdušujejo tudi v najbolj obiskanem muzikalu v Sloveniji vseh časov, Mamma Mia!.

Nune v akciji! bodo v Cankarjevem domu uprizorjene v posebni »Grand Show« izvedbi, prirejeni za oder Linhartove dvorane.  Na odru se bodo nunam za ta izjemni dogodek pridružili vrhunski slovenski plesalci in plesalke pod budnim očesom našega svetovno priznanega koreografa Matevža Česna.

Bojan Emeršič prvič s samostojnim stand-up nastopom ter Vid Valič, Tin Vodopivec in Sašo Stare z aktualiziranim best of naborom.

Zakaj na »Prvi tradicionalni stand up velešov«?
Ker se bo zgodil samo enkrat in edinkrat v takšni obliki.
Ker bo to prvi stand up nastop Bojana Emeršiča. Nobenega Zmaga Batine, nobenega Joška Jarca, samo Bojan z zgodbami iz svojega življenja – brez zadrževanja, brez filtra in brez dlake na jeziku. Če jo bo imel, pa ne bo njegova. Da bo vse še bolj dinamično, bodo poskrbeli Sašo Stare, Tin Vodopivec in Vid Valič, ki se s stand up komedijo ukvarjajo že dvajset let ter živijo za to in od tega, da vas nasmejijo.

Zato vabljeni na večer smeha, zabave in sprostitve tik pred dnevom mladosti!

aja monet se stvari loteva na več področjih–je pesnica, pisateljica, mojstrica spoken-worda, kulturna delavka in aktivistka iz Brooklyna. Teme njenega pisanja so nepravičnost, pregoni, upor in sistemsko nasilje od vzhodnega New Yorka do Palestine, a tudi pripadnost, materinstvo in koncepti skupnosti. Pri devetnajstih letih je postala najmlajša šampionka Nuyorican Poets Café Grand Slama.

Njen prvenec when the poems do what they do (na katerem sodeluje z imeni, kot so Chief Xian aTunde Adjuah, Samora Pinderhughes, Marcus Gilmore …) je prepričljiv in v živahno jazzovsko osnovo zakoličen udarec spoken-worda. To »so pesmi, ki niso za pesnike, ampak za vse«. Lani je bila plošča v kategoriji za najboljši album spoken-word poezije nominirana za nagrado grammy. 
 

Ekskluziven nastop naveze staroste jazzovske avantgarde, saksofonista Davida Murraya, in enega pomembnejših postbopovskih triov našega časa, Tarbaby. 

Ni jih veliko tako produktivnih in tako dolgo dejavnih na jazzovski sceni, kot je Murray. Izjemen skladatelj in popolnoma samosvoj improvizator je tudi eden od ustanoviteljev revolucionarnega World Saxophone Quarteta, v zadnjega pol stoletja pa je pod svojim imenom izdal več kot osupljivih sto šestdeset avtorskih albumov. Njegov najnovejši, Francesca (2024), se je na lestvici najboljših jazzovskih albumov leta po izboru New York Timesa znašel na drugem mestu. Na prvem mestu je bila prav skupina Tarbaby z albumom brezhibne izvedbe in nepopustljive ustvarjalnosti, You Think This America.