Pravljica, ki to ni ...
V slikoviti mestni pokrajini se znajdemo v svetu, kjer se pojavlja Smog ter ogroža zdravje in okolje prebivalcev. Avtomobili, ki močno onesnažujejo ozračje, se podijo po mestu in ogrožajo življenje meščanov.
Glavni junak, Profesor Zrakozdravec, je pogumen in pameten junak, ki se odloči, da bo stopil v akcijo in rešil svoje mesto. 

V zgodbi so poleg prebivalcev ogrožene tudi cvetlice in čebele (zanje skrbita profesorjeva prijatelja Zeleni Cvetličnik in Mojster Medenček) kot ključni elementi ekosistema, ki jih ogroža Smog. Ko Profesor Zrakozdravec in njegovi prijatelji raziskujejo, kako premagati Smog, odkrijejo, da je onesnažen zrak že zelo poškodoval cvetlice in čebele. Pojavi se tudi drugi uničevalec okolja: kisli dež in ljudje rečejo: Dovolj! Cvetlice so žalostne, ker ne morejo cveteti in ustvarjati hrane za čebele, medtem ko so šibke in ne morejo pridelovati medu … Ker je to kruta resničnost.

Letošnja plesna predstava Oddelka za sodobni ples na KGBL otroke na temo onesnaženosti zraka spodbuja ozaveščenost o pomenu čistega zraka in spodbuja dejstvo, da lahko vsak posameznik prispeva k bolj zdravemu okolju.

Naši junaki iščejo rešitve in razmišljajo o boljši prihodnosti planeta. S plesom, glasbo in interaktivnimi elementi bo predstava navdihnila otroke, da postanejo varuhi okolja ne samo v domišljiji, ampak predvsem v resničnem življenju.

Koncept predstave in koreografije sta pripravili njihovi plesni pedagoginji prof. Jana Kovač Valdés in prof. Veronika Valdés. S kratko koreografijo pa ga je obogatila tudi gostujoča plesna pedagoginja prof. Jerca Rožnik Novak, kot rezultat kratkega seminarja za učence višjih razredov. V njihovih koreografijah bo zaplesalo 145 mladih plesalcev, starih od šest do štirinajst let,  vizualno podobo predstave je s kostumografijo obogatila Mojca Janželj Tomažič. In ker je tekstilna industrija drugi največji onesnaževalec okolja, smo tudi letos reciklirali večino naših kostumov. Video napovednike je, kot ponavadi, ustvarila Petra Hlebš.

Direktor fotografije: Lev Predan Kowarski
Montažer: Vlado Gojun
Soscenaristka: Maria Bohr
Scenograf: Vasja Kokelj
Oblikovalka kostuma: Gilda Venturini
Oblikovalka maske: Eva Uršič
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Snemalec zvoka: Ivan Antić
Igrajo: Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi
Produkcija: SPOK films, Staragara (Jožko Rutar, Miha Černec) 
Koproducenti: Staragara It (ITA), 365 Films (HR), Non-Aligned Films (SRB), Nosorogi (SLO), OINK (SLO)
Pridruženi producent: Sister Production (FR)

Kaj ti je deklica je februarja odprl tekmovalni program Perspektive na Berlinskem filmskem festivalu. Nova sekcija Perspektive se posveča celovečernim debitantskim filmom, s ciljem povečati prepoznavnost novih, nadobudnih avtorjev z drzno in tekočo filmsko govorico, ki predstavlja inovativne poglede na svet.

Sramežljiva in občutljiva šestnajstletna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru. 

Koproducenti filma so italijanska Staragara IT, hrvaški 365 Films, srbski Non-Aligned Films in slovenska studio NOSOROGI in produkcijska hiša OINK. Pridruženi producent je francoska produkcijska hiša Sister Production. 

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film, italijanskega ministrstva za kulturo - oddelka za kinematografijo, Filmskega sklada in filmske komisije dežele Furlanije - Julijske krajine, Hrvaškega avdio-vizualnega centra, Filmskega centra Srbije, Sklada za skupni razvoj RE-ACT, regije Nove Akvitanije in Ustvarjalne Evrope - MEDIA. Sponzorja sta Arri International support in Evropska prestolnica kulture - GO!2025.



Urška Djukić je s svojim kratkim filmom Babičino seksualno življenje osvojila več kot 50 nagrad, vključno z nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film leta 2022 in nagrado César za najboljši animirani kratki film leta 2023. Med njene prejšnje kratke filme spada tudi The right one, del omnibus filma SEE Factory Sarajevo mon amour, ki je bil premierno predstavljen  v Quinzaine des Réalisateurs na filmskem festivalu v Cannesu leta 2019. Istega leta je Djukićeva sodelovala v 39. izdaji rezidence Cannes Cinéfondation, kjer je razvila projekt Kaj ti je deklica, ki je bil decembra 2023 nagrajen kot najboljši projekt v razvoju (angleško work-in-progress) na filmskem festivalu Les Arcs. Kaj ti je deklica je njen prvenec, ki bo premierno prikazan kototvoritveni film tekmovalne sekcije Perspektive festivala Berlinale 2025.

Urška Djukić – filmografija (izbor)
Dober tek, življenje! (2016, kratki), Lovka (2019, kratki), The Right One (2019, kratki), Babičino seksualno življenje (2021) 

V sklopu svetovne turneje Only Tenderness Between Us bo Ajeet že tretjič obiskala Slovenijo. Njena dosedanja razprodana koncerta sta navdušila obiskovalce, ki lahko tudi tokrat pričakujejo trenutke popolnega miru, izkušnjo glasbe kot obreda in povezovanja ter živahnost na ravni praznovanja in sproščanja. 

Ajeet je svetovno znana umetnica, ki navdih za ustvarjanje črpa iz tradicionalnih ljudskih, mističnih in meditativnih zvočnih kulis. Občinstvo pogosto začuti, da se giblje in diha skupaj z glasbo, potuje skozi meditativne prostore, notranje ravni, nato pa se skupaj z njim povzpne v ples in ritem. Izkušnja z Ajeet in njenim bendom je večplastna in prehaja skozi veliko bogatih barv kot sanje ali obred. 

Zasedbo sestavljata še v Španiji rojeni Raffa Martinez, ki navdušuje s predstavo na tolkalih, in Aisling Urwin, ki prihaja iz Irske in čute razvaja z irsko harfo.

Ajeet se je povzpela na več glasbenih lestvic, kot je prvo mesto na iTunes World Chart in Billboard Top 10 New Age Chart. Njena glasba navdušuje številne poslušalce po vsem svetu. Mesečno ima na platformi Spotify pol milijona ogledov.

Sodelujeta Moški pevski zbor Bilka in Ženski kvartet Ave, oba iz Bilčovsa

Moški pevski zbor Bilka
Slovensko prosvetno društvo Bilka ima svoj sedež v občini Bilčovs/Ludmannsdorf.  Društveniki si prizadevajo za ohranjanje in razvijanje slovenske kulture in slovenskega jezika v domačem kraju. Bilka sodeluje z vsemi društvi v občini ter prispeva velik delež k ohranjanju tradicije kulturnega in družabnega življenja v Bilčovsu.

Zborovsko petje je najbolj prepoznavna in trajna dejavnost Slovenskega prosvetnega društva Bilka Bilčovs. Moški pevski zbor Bilka obstaja že od ustanovitve društva leta 1912. Franc Kapus, takratni organist v Bilčovsu, je prevzel vodenje zbora. Delovanje društva je bilo med prvo svetovno vojno in tja do leta 1920 prekinjeno. Ko je ponovno začelo delovati, sta pevce učila Avgustin Safran in Janko Ogris, ki sta razvijala narodno in cerkveno petje. Ker v župniji ni bilo organista, so odborniki društva sklenili, da gmotno podprejo šolanje mladega Valentina Kapusa. Ta je nato skoraj več kot petdeset let vodil cerkveni ter prosvetni mešani in moški zbor.

Bilčovski pevci so nastopali tudi skupaj s pevci sosednjih društev pod vodstvom Pavla Kernjaka, ki je v okviru Slovenske prosvetne zveze deloval kot osrednji zborovodja. 
Vodstvo cerkvenega ter hkrati prosvetnega moškega in mešanega zbora je po dolgi dobi Valentina Kapusa prevzel pevovodja Joško Boštjančič. Leta 1984 ga je pri moškem zboru nasledil prof. Mirko Laußegger iz Slovenjega Plajberka in ga vodil skoraj 23 let. Po njegovi smrti leta 2007 je vodenje do 2021 prevzel Marjan Gasser. Od leta 2022 zbor vodi mag. Christian Laußegger. 

Zbor trenutno šteje 18 pevcev, njegov zastopnik pa je pevec Jernej Einspieler.

Ženski kvartet Ave, Bilčovs
Pred leti se je porodila zamisel, da bi za Trikraljevsko akcijo ne hodili le otroci in mladina, temveč tudi odrasla skupina. Rosalia Krušic je takrat organizirala žensko skupino. Nato je sledil prvi koncert Marijinih pesmi, na katerem naj bi ženska skupina tudi nastopila. Ker iz časovnih razlogov niso mogli vsi sodelovati, so nastopile tri žene v tercetu: Breda Gspan, Janja Einspieler in Rosalia Krušic. Tako je bil najprej ustanovljen tercet, pred dvema letoma pa se je pridružila še četrta pevka, Tatjana Weber. V tej zasedbi so tri sestrične z vodjo Rosalio že oblikovale nešteto maš v domači župniji Bilčovs in v sosednjih. Ko so se pojavila tudi povabila za zasebna praznovanja in koncerte, so sklenile, da hočejo svoj repertoar cerkvene literature razširiti s posvetno glasbo. 19. oktobra 2024 so praznovale svojo peto obletnico z zelo lepim koncertom v domači občini. Združujejo jih ljubezen do slovenskega jezika, veselje do petja, smeh in druženje.

 

V sodelovanju z Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. 

S pisateljem Dragom Jančarjem se bo o romanu In ljubezen tudi pogovarjal urednik knjige Mitja Čander.

Trajanje: Predstava traja 1 uro brez odmora.

Prometej, Titan in grški bog ognja, stvarnik človeka iz gline, je ljudem prinesel ogenj, ukradel ga je bogovom na Olimpu, potem ko jim je Zevs za kazen za nečaščenje bogov odvzel svetlobo in toploto. Prometej je ljudem prinesel še abecedo, številke in umetnost, med drugim glasbo, ples, dramo in še veliko stvari, ki so bile do takrat le v lasti olimpskih bogov. Seveda ga je Zevs, kralj bogov, za to kaznoval in ga obsodil na večne muke. Privezanemu na skalo je orel vsak dan znova pojedel jetra, ki so v stari Grčiji veljala za sedež čustev, vendar so mu vsako noč spet zrasla nova. Zevs je bil celo tako jezen na Prometeja in na ljudi, da je z drugimi bogovi ustvaril žensko, Pandoro, ki je bila lepa in zvita. Nato jo je poslal na Zemljo, kjer se je poročila s Prometejevim bratom Epimetejem. Zevs ji je kot poročno darilo dal skrinjico, za katero jo je radovedni mož prosil, naj jo odpre in iz nje so pobegnile bolečine, bolezni, sovraštvo, zavist, siromaštvo in slabe strasti ter se razpršile po vsem svetu. Tudi Pandora se je prestrašila in hitro zaprla pokrov. A zlo je že zletelo iz skrinjice, v njej je ostalo samo še upanje. Ljudje na Zemlji so bili obsojeni, tako kot Prometej, na večne muke in malo upanja.

Zaradi plemenite nesebičnosti in neustrašnosti pri kljubovanju božji nadoblasti, za prizadevanje za napredek, svobodo in resnico je Prometej postal reprezentativen lik razsvetljenstva, poln simbolike, umetniški lik ter navdih številnim humanistom, umetnikom in znanstvenikom, hkrati pa svetoskrunec božjega reda, ki predstavlja tveganje pretiravanja ali nenamernih posledic, saj njegova prizadevanja lahko povzročijo tudi tragedijo. Sodobni Prometeji lahko torej ljudem prinesejo napredek, vendar ima ta pogosto dvojni učinek. Tudi uničujoč. Prometej in Pandora sta kot dve strani enega kovanca, dobro in slabo, vstopna in izstopna točka človeštva. V uprizoritvi bosta koreografa Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia z mednarodnim plesnim ansamblom MN Dance Company raziskovala vstopne točke človeštva v napredek, svobodo, razvoj, ter izstopne točke tega istega, človeške tegobe, nesrečo, obup kot posledico nepremišljenih in objestnih dejanj.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) se je pod novim vodstvom odločila, da uvede osrednji letni dogodek z najvidnejšimi predstavniki podjetij, strokovnih združenj in raziskovalne sfere, kot poslovni dogodek Simfonija elektrotehnike+ , kjer želimo v sozvočju stevilnih deležnikov trajnostnega razvoja osvetliti vsestranski pomen in doprinos inženirstva, še posebej elektrotehnike v vsem svojem spektru aktivnosti.

Letošnje srečanje bo v četrtek, 23. 5. 2024, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s pričetkom ob 18. uri. Na njem bomo osvetlili izzive, priložnosti in prihodnost uporabe umetne inteligence v izobraževanju, raziskavah, razvoju in industriji.

Prisluhnili bomo uglednim gospodarstvenikom, kako doživljajo pomen inženirstva na splošno in konkretno širino elektrotehnike, ki jo ta strateško pomembna veda pokriva.

Uvodni del bo potekal v obliki pogovora kot protokolarni panel med dekanom FE kot povezovalcem in sogovorniki.

Strokovni del dogodka bo predstavljala okrogla miza na temo umetne inteligence, ki jo bo vodil prof. dr. Vito Štruc s sogovorniki, ki so strokovnjaki na svojem področju, in bodo spregovorili o uporabi in izzivih umetne inteligence v industriji.

Prireditev se bo začela z minuto molka v znak spoštovanja na preminule v velenjskem rudniku.

Neuštekani so projekt, ki ga že dolgo kuje v glavi Seja Sexon, z njim pa želi, kot pravi, »popraviti krivico in izvesti v živo skladbe, od katerih bodo številne ugledale luči odra prvič«.

Neuštekani ponujajo Zabranjeno pušenje v unplugged različici, na akustičnih inštrumentih, v bolj intimnem ambientu, kjer boste poleg doslej neodkritega glasbenega repertoarja slišali tudi kratke pripovedi in zgodbe, povezane z njihovim nastankom in rojstvom, ki niso zajete v knjigi Spomnim se, kot da je bilo danes.

Neuštekani želijo postati junaki oboževalcev Zabranjenega pušenja, ki se ves ta čas sprašujejo: Zakaj nikoli ne slišimo dobrih stvari, kot so Pismo Elvisu, Laku noć stari, Arizona dream ali Kad darnek utihne ...
V štiridesetih letih delovanja se je zasedba neštetokrat dokazala s provokativnimi in unikatnimi besedili v rock–punk–garažnem slogu in se zapisala v srca občinstva. Poleg igranja so tu še Sejine zgodbe in interakcija z občinstvom, ki je postala nepogrešljiv del vsakega njihovega nastopa.

Neuštekani prihajajo ob pravem času. Koncert je eden od treh posebnih dogodkov, ki so bodo zgodili v Sarajevu, Ljubljani in Zagrebu.
Pred koncertom bo projekcija večkrat mednarodno nagrajenega dokumentarnega filma Svjetla Sarajeva, ki polstoletno zgodovino Skenderije, znamenite sarajevske dvorane, predstavlja z vidika znamenitega Sarajevčana Seje Sexona, vodilnega člana zasedbe Zabranjeno pušenje, v režiji Srđana Perkića in po scenariju Seje Sexona.
 

Po lanski predstavi Dragi jaz, v kateri smo se poglobili v čustva in doživljanje življenja plesalcev, se letos plesno društvo Be funky v predstavi obrača k veselju, radosti in življenjski sreči.

V današnjem norem vsakdanjiku se iščemo. Umikamo se stran od lastnega jaza. Živimo zunaj sebe. Vsak dan si prizadevamo doseči tisto Obljubljeno deželo. Sledimo. Dosegamo zunanje uspehe, ki hranijo naš ego ter nam dajejo občutek uspešnosti in pomembnosti. Potem si želimo samo vsakič še več. Pot do obljubljene dežele in pot do tiste čiste, iskrene sreče iščemo zunaj sebe. In življenje beži mimo nas.

Kdo še živi sebe?
Kdo še pleše za svojo dušo, ker ples preprosto čuti z vsem srcem?
Kdo še zares iskreno ljubi?
Kdo v vsakem trenutku življenja občuti pristno radost?
Ali vse to občutimo šele takrat, ko vse obljubljeno dosežemo?
Kje je ta Obljubljena dežela?

V predstavi Obljubljena dežela sto osemdeset plesalcev, starih od 3 do 85 let, občinstvu podalo odgovore na zgornja vprašanja. Odpravili se bodo na pravljično pot plesanja zgodb iz knjige Obljubljena dežela. Ura plesa bo obarvana s čustvi ter predvsem v iskanju življenjske radosti in sreče v tem okolju, ki nam v teh časih zakriva jasne poglede.

Scenarij: Vinci Vogue Anžlovar
Fotografija: Peter K. Bratuša
Glasba: Vinci Vogue Anžlovar, Milko Lazar

Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec Roškar, Draga Potočnjak, Nataša Barbara Gračner, Igor Koršič, Marko Derganc, Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Robert Prebil, Andrej Rozman, Aljoša Rebolj

Producenti: Vinci Vogue Anžlovar, Peter Bratuša, Tomaž Strle

Po točno 33 letih (in enem dnevu) se bo prav v isti, Linhartovi dvorani zgodila »repriza« slovesne premiere filma Babica gre na jug. Film, ki je nastajal med osamosvojitveno vojno z japonskim denarjem, je z leti postal »kulten« in je še vedno »edini japonski film v slovenščini«, predvsem pa je film, ki ste ga zagotovo že videli.

Tokrat si ga boste lahko ogledali v neokrnjeni izvedbi, digitalizirani iz prvotnega negativa, ki je leta veljal za izgubljenega. Po veliki iskalni odisejadi nam ga je uspelo najti nekje v Tokiu in sedaj je pred nami v polnem sijaju. No, skoraj takšen, kot bi bil posnet to poletje.

Še vedno pa je to film o babici, ki pobegne iz doma za ostarele in se z luzerskim saksofonistom odpravi na jug. Ko se jima pridruži še pevka Laura, njihova pot postane zares nepredvidljiva in zabavna …

Na ponovni premieri se vam bo pridružila tudi ekipa ustvarjalcev.
Ste pripravljeni na nostalgijo?

Ta dogodek so omogočili RTV Slovenija in številni podporniki, brez katerih te druge »premiere« ne bi bilo.

Na dan dogodka bo v Drugem preddverju Cankarjevega doma žalna knjiga v spomin Vinciju Vogueu Anžlovarju.