Starost 15+

Trajanje: 60 minut, brez besed

Navdihnjena s spomini Edith Eger, ki je preživela holokavst, ta gibalna in lutkovna predstava raziskuje travmo, spomin, preživetje in težko pot do odpuščanja. Skozi ples, vizualne podobe, fragmentirane spomine in lutkarstvo predstava odraža pot ženske skozi nepredstavljivo krutost do možnosti notranje svobode.

Edith Eger je kot mlada Judinja, zaprta v Auschwitzu, prestala razčlovečenje, nasilje, prisilno delo in izgubo družine. Leta pozneje je te izkušnje preoblikovala v filozofijo, osredotočeno na zdravljenje, odgovornost in izbiro, da živimo v polnosti sedanjosti. Predstava ne poskuša realistično rekonstruirati zgodovinskih dogodkov, temveč se spomina loteva kot razdrobljene čustvene pokrajine, polne duhov, fragmentov in nedokončanih srečanj. Predstava združuje gibanje, vizualno gledališče in simbolno podobo, da bi ustvarila poetično refleksijo o zaporah, ki jih ljudje še dolgo nosijo v sebi po koncu nasilja. Človeška telesa, lutke, predmeti in sence sobivajo v nenehno spreminjajočem se prostoru med preteklostjo in sedanjostjo.

V angleščini s slovenskimi nadnapisi.

Vilniaus teatras »LĖLĖ«, ustanovljeno leta 1958, je vodilno litovsko lutkovno gledališče. Znano je po nagrajenih produkcijah za otroke in odrasle, združuje tradicijo, eksperimentiranje in mednarodno sodelovanje na področju sodobne lutkovne umetnosti.

https://www.teatraslele.lt 

Trajanje: 90 minut

Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Matjaž Mikuletič
Panda: Nina Bauman, glas; Andrej Pompe, klaviature, glas; Vlado Pirc, bas, glas; Samo Pirc, kitara; Damjan Mulej, bobni; Vanja Vogrinčič, tolkala, gost: Andraž Hribar

Panda je posebna in samosvoja, originalna ter avtentična. Je avtorska in neponovljiva, umetniška in vseskozi v duhu svojega časa. Izstopa s svojim značilnim zvokom ter pretežno liričnimi in subtilnimi besedili, s katerimi se poslušalec hitro poistoveti. Svojo osebnost ves čas plemeniti z ženskimi vokali; čeprav se jih je v skupini zvrstilo šest, se njen glasbeni izraz nikoli ni oddaljil od bistva – biti zvest svojim idejam, svojemu pogledu na glasbo in ostati dosledno glasbeno iskren. Panda ostaja daleč od trenutnih glasbenih muh, kar jo dela nepremagljivo že 40 let.

V svojem dolgem ustvarjalnem obdobju je Panda sodelovala z mnogimi glasbeniki in pevci, vedno z namenom nadgraditi tisto, kar lahko glasbeni umetnik s svojo ustvarjalnostjo doda Pandinemu opusu. Velike zasluge pri tem imajo pevke Suzana J., Suzana W., Katja O., Saša D., Sara P. in Nina B. Skupina je izdala 12 avtorskih projektov, uglasbila Prešernovo poezijo, zmagala na več festivalih, ves čas pa je eksperimentirala v vodah popa, rocka, jazza, rapa in fusiona.

Koncert bo čustven, strasten, pristen in tudi klasičen, saj bo s Pando nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Matjaža Mikuletiča. Skladbe bodo oplemenitene z energijo simfonikov, vrhunec sodelovanja pa bo izrecno za ta koncert ustvarjena skladba Zmajski most, nekakšna Pandina simfonična podoba. Program bodo sestavljale znane uspešnice (Sive ceste, Daleč stran, Nepremagljivi, Kako ga čutim, Noro, Zguba, V poznih nočnih urah ...), predstavljene pa bodo tudi novosti (Dej povej, V meni moč je) in kakšna že pozabljena skladba (Ustavi konje dragi moj, Jaz si želim ...). S svojo virtuoznostjo bo izbrane skladbe nadgradil saksofonist Primož Fleishman, s svojo interpretacijo pa pevec Andraž Hribar. Za bogatejši glasbeni izraz bodo poskrbele spremljevalne vokalistke ter pihalno-trobilna sekcija.

Obeta se nepozaben večer, ki ga ne gre zamuditi. Skupaj s Pando boste postali - NEPREMAGLJIVI.
 

Igor Stravinski: Mavra (opera buffa v enem dejanju) 
Libreto: Boris Kochno po Puškinovi zgodbi »Mala hiša v Kolomni«

Maurice Ravel: Otrok in uroki / L’Enfant et les sortilèges (lirična fantazija v dveh delih)
Libreto: Colette
 

Režiser: Luka Marcen
Dirigent (Ravel): Simon Dvoršak
Dirigent (Stravinski): Iztok Kocen
Zborovodkinja: Alenka Podpečan
Oblikovalec luči: Klemen Kuhar
Scenografija: Sara Slivnik
Kostumografija: Ana Janc
Koreografija: Lara Ekar Grlj

Izvajalci: 
Študentke in študenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Operni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija
Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 

Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom

Jeseni bo Akademija za glasbo UL v sodelovanju s Cankarjevim domom odprla vrata izvirnima opernima stvaritvama prve polovice 20. stoletja. Na odru se bosta srečali duhovita opera buffa Mavra, ki jo je na Puškinovo predlogo napisal Igor Stravinski, ter »lirična fantazija« Otrok in uroki, ki jo je na osnovi libreta Colette uglasbil Maurice Ravel. Obe deli se začneta v navidezno vsakdanjem okolju, katerega ravnovesje poruši nenavadno dogajanje: pri Stravinskem mladi huzar Vasilij v preobleki služkinje vstopi v hišo svoje ljubljene, da bi ji lahko bil blizu; pri Ravelu pa oživi povsem običajna otroško soba – predmeti, živali in narava dobijo glas ter otroka soočijo s posledicami njegovega ravnanja. Operni večer bodo oblikovali študentke in študenti Akademije za glasbo, dirigirala pa bosta Simon Dvoršak in Iztok Kocen. Dvojni program prinaša redko priložnost za srečanje s kratkima, a izredno zgoščenima mojstrovinama, ki kažeta izjemno zmožnost žanra opere, da iz vsakdanjega prostora ali majhnega zapleta ustvari razkošen svet presenečenj, skrivnosti in domišljije.

Muzikal Shrek je razgibana, zabavna in srčna glasbena priredba animiranega hita studia DreamWorks. Ko ogromen, godrnjavi in na videz strašen močvirnik po imenu Shrek dobi nenavadno nalogo, da reši princeso Fiono iz stolpa, varovanega z zmajem, se začne nepozabna dogodivščina, polna komičnih zapletov in pravljičnih likov z življenjskimi težavami. A resnično potovanje je tisto, ki ga junaki opravijo v sebi. Pot do samozavesti, prijateljstva in ljubezni. Muzikal temelji na istoimenskem filmu iz leta 2001 in na priljubljeni knjigi Williama Steiga. Scenarij je napisal David Lindsay Abaire, glasbo in besedila pa je ustvarila Jeanine Tesori. S pesmimi, kot so Big Bright Beautiful World, I Know It’s Today in Freak Flag, nas muzikal Shrek popelje skozi vrtinec čustev, ki bodo navdušila tako otroke kot odrasle. Pridružite se pravljični norosti in odkrijte, da ni treba biti popoln, da bi bil junak. Včasih je dovolj, da si preprosto to, kar si. 

Izštekani, radijska oddaja in glasbena skupnost z več kot tridesetletno zgodovino, nadaljujejo novo obliko koncertov in pogovorov, ki niso izvedeni v studiu, temveč pred predanim občinstvom, Val 202 pa jih prenaša prek radijskih valov in spletnega videoprenosa. S protagonisti se kot običajno pogovarja avtor in voditelj Jure Longyka. Na že ustaljen, zelo izštekan, analogen način se lahko v pogovor vključi tudi občinstvo.

Jesenski niz bodo odprli legendarni, vedno lucidni in nadduhoviti Primorci Zmelkoow. Obljubljajo izštekan nastop brez orkestrov, dalmatinskih klap, ognjemetov in kompleksnih dodatkov. Se jim pa utegne zgoditi kakšen (Poredni?) gost, ki bo zgostil čorbo, zvarjeno iz akustične in klasične kitare, bas kitare brez prečk in ukulele basa, elektronskih bobnov, flavte, tarabuke, violine, mandoline, saksofona in harmonike. Če bo komu ljudskosti premalo, bodo za začimbo dodaki kakšen bajs, žlice ali meh.

Natančen pregled zgodovine pokaže, da so Zmelkoow v Izštekanih doslej nastopili dvakrat in pol. Prvič leta 1999, posnetki so izšli na znamenitem albumu "Izštekani pri Juretu Longyki", ki je močno vplival na prihodnje generacije, tudi na znamenite Izštekance, kot so Drill in Koala Voice. Drugič leta 2009, ko so se izštekali tako močno, da niso zaigrali niti ene svoje skladbe. Tista polovička pa ne izvira iz njihovega ironiziranja televizijskih kvizov, temveč priča o nastopu na dvajsetletnici Izštekanih v Kinu Šiška leta 2013, ko so igrali natanko deset minut in niti sekunde več.

"Zelo radi igramo akustiko, prakticiramo jo že od začetkov. Vedno pa iščemo drugačno, pravo obliko akustike. Dve smo že skoraj ujeli. Ta, ki jo zdaj pripravljamo, pa je seveda tretja. To je naša tipična divergentna strategija: ko se nečesa naučimo, občinstvu pokažemo nekaj drugega," pripovedujejo Zmelkoow. "Zvok bo zelo neobičajen. Po eni strani se bomo še bolj izštekali kot v preteklih gostovanjih. Z elektronskimi bobni bomo odklonu v ljudskost postavili protiutež. Sredino pa bomo pustili prazno. Tam, kjer smo ponavadi, nas ne bo."

Letos mineva 30 let od prelomnega, kultnega drugega albuma "Čiko, Pajo in Pako". Številne skladbe z njega, kot so "Klub ljudi z resnimi težavami (Problemi so, problemi bojo)", "Gravitacija (Več kot spijemo)", "Sergio" ali "Sentiš - navadni", kljub enajstim izdanim albumom še vedno predstavljajo jedro njihovih koncertov. Hkrati pa nekatere zaradi močne konkurence novejših ostajajo zanemarjane. Zato bodo tokrat zanalašč odigrali cel album. Za povrh pa še kakšno skladbo z letošnje plošče "PLUS", kak hit, kakšen skriti biser in vsaj en komad, ki ga nikoli ne igrajo na špilih, ker je pač preveč nežen za rokerske place.

"Po malem sem vnovično povabilo v Izštekane pričakoval, ekstrapolacija časovne vrste je k temu nakazovala. Me je pa pretreslo, ko sem slišal, da bo to v Cankarjevem domu. Od nekdaj globoko preziram rokerje, ki se tako ponižajo, da gredo igrat v kulturne institucije. CD je v mojih očeh vrhunska kulturna institucija. Dolgo so me marinirali, da sem pristal. Prepričali so me s tem, da v bistvu ne gremo igrat v CD, ampak v oddajo, ki bo slučajno tam," na koncu poudarja avtor, kitarist in pevec Goga. Basist Žare je ob tem kot vselej modro tiho.
 

https://www.zmelkoow.net/
https://www.instagram.com/zmelkogram 
https://www.facebook.com/Zmelkoow 

www.val202.si/izstekani
www.facebook.com/izstekani
https://val202.rtvslo.si/clanki/izstekani
https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=izštekani
https://www.youtube.com/@Val2o2/playlists
https://sl.wikipedia.org/wiki/Izštekani

Od 11. do 15. leta

Prešernova klasika dobi turbo različico za 21. stoletje. Urška gre na žur, spozna skrivnostnega motorista in se znajde v bleščečem podvodnem svetu, kjer ni vse tako popolno, kot je videti. Muzikal je poln močne glasbe, humorja, napetih prizorov in fantazijskih preobratov. Malo romance, malo nevarnosti, veliko energije – in zgodba, ki pokaže, da imajo tudi stare pesmi lahko zelo sodoben beat.
 

Trajanje: 120 minut

Fuga za narod odpira zgodovinsko okno v razmerje države, ki se utemeljuje na narodu, do pravic človeka in državljana, kot jih je opredelilo evropsko razsvetljenstvo. Izhaja iz koncepta naroda kot »namišljene skupnosti«, kot jo opredeli Benedict Anderson, ki se oblikuje z razvojem tiska, nacionalnih kultur in modernih politik. Projekt aktualno nacionalno politiko razume kot ideološko orodje legitimizacije državne moči.

V središče postavlja Cankarjevega Kurenta (Andrej Fon). Njegova osebna izpoved združuje glasbo, upor in kritiko sodobnega etatizma, okrepljenega z nacionalnimi politikami in digitalnim nadzorom. Nasproti mu stoji Sperans (Gregor Zorc), glas ideologije ogroženega naroda, ki ostaja stalnica slovenske politike.
Predstava prepleta misli Ivana Cankarja, Speransa in Benedicta Andersona ter razkriva prepad med ljudstvom in narodom. Naslov namiguje na fugo kot preigravanje ideologije naroda, ki je od 19. stoletja pomembno zaznamovala politično zgodovino. Fuga za narod opozarja na nevarnosti sodobnega narodnjaštva, kolektivne amnezije in digitalno posredovanih identitet ter posameznika spodbuja k kritičnemu razmisleku o narodu kot političnem konstruktu.
 

Jackline Kasiva Mutua, glas, kitara, tolkala; Michael Munene Gichuhi, bas, spremljevalni vokal; Nahshon Mweu, kitara, spremljevalni vokal; Bonface Odera Onganga, klaviature, spremljevalni vokal; Victor Kioko Muthini, bobni, spremljevalni vokal

“Kasiva, slišiš to?« jo je vprašala babica, ko sta po večerji sedeli ob ognju. Bila je mojstrska pripovedovalka, ki je zgodbe prepletala s humornimi pripetljaji in življenjskimi spoznanji. Ko se je utrudila od pripovedovanja, je, da bi lahko malo zadremala, poskušala odvrniti pozornost šestletne vnukinje. »Pojdi v hlev in prisluhni skrivnosti, ki jo črni bik Nzilú pripoveduje belemu biku Nzalúju.« Zvedava mala Kasiva je stekla v hlev in nestrpno poslušala. Čez nekaj trenutkov se je zadihana vrnila k babici. »Nič nisem slišala … Videla sem samo, kako si je Nzilú lizal nos!« 

Vendar babica je vztrajala: »Pohiti nazaj in pozorno prisluhni. Skrivnost se razkriva prav zdaj.« Odločena, da bo slišala živalsko govorico, je deklica osredotočeno prisluhnila. In zaslišala. Cvrčanje čričkov v večplastnih vzorcih, enakomerno dihanje krav, šelestenje vetra v krošnjah in smeh, ki se je razlegal iz kuhinje. V navidezni naključnosti vsega je bil ritem. Na poti nazaj si je mrmrala, kar je slišala, in zvečer v sobi te ritme z rokami tleskala po okvirju postelje, po kolenih, po prsnem košu, licih in pozneje na posodah, z žlicami, na šolski mizi, vedrih – kar ji je pač prišlo pod roke.

Tako je Kasiva Mutua odkrila svet tolkal, najlepši svet, kar jih obstaja, pravi. Skozi ritem pripoveduje svojo zgodbo, pa tudi zgodbo afriških žensk. Zavzema se za njihovo emancipacijo in enakopravnost spolov na svoji celini. Je diplomirana novinarka in se pogosto vključuje v projekte, ki imajo aktivistični ali izobraževalni namen, kot je Nile Project ali TED talk. Pred dobrim desetletjem je soustanovila žensko tolkalno skupino MOTRA (Modern and Traditional Rhythms). 

Z muzikalnostjo in karizmatično odrsko prezenco, s katero z občinstvom stke močno vez, pa je prodrla na številne mednarodne odre in širšo pozornost dosegla z nastopi na  redstavitvenih (»showcase«) festivalih, kot sta Jazzahead 2025 in Womex 2026.

Predmet gledališke raziskave je zločin nad Bošnjaki srednjega Podrinja v Srebrenici julija 1995, ki so ga zagrešile politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov. Državna sodišča Bosne in Hercegovine ter mednarodna sodišča, ki so se ukvarjala s tem dogodkom, so presodila, da gre za vprašanje zločina genocida – najtežjega kaznivega dejanja v okviru mednarodnega humanitarnega prava.

Ženske iz Srebrenice so prav tako doživele trpljenje, ki je bilo sestavni del genocida. Kot je dejala ena izmed njih: »Tudi nas, ženske, so uničili, a nas so pustili, da počasi umiramo.« Članica Organizacije za pomoč posiljenim ženskam iz Srebrenice, doktorica Branka Arsić, je opisala žensko telo kot bojišče in dejala, da »z destabilizacijo žene, matere, sestre, babice dejansko destabiliziramo celotno družbo«.
Zločin je bil storjen v času vojne v Bosni in Hercegovini, ki je potekala od 5. aprila 1992 do 14. decembra 1995. Od leta 1993 se za bosanske Muslimane uporablja termin Bošnjaki. 

Temi raziskave sta … poskus uvida v mikrotehniko in izvedbo zločina ter način, na katerega je bil zločin razkrit in prikrit po storitvi.
Ker se zločini takšnih razsežnosti pogosto relativizirajo, je v tej raziskavi obravnavan kot celovit in kompleksen pojav, ki presega zgolj pravno kvalifikacijo.

Trajanje: Predstava traja 1 uro in 50 minut brez odmora

Usje se je dalu je komedija, rojena iz življenja ob meji. Zgodbe pričevalk in pričevalcev se na humoren način dotikajo različnih – tudi perečih ali celo usodnih – tem, problemov in fenomenov, ki so ključno zaznamovali socialne in ekonomske razmere posameznikov ter skupnosti. Ponujajo zanimive primerjave in pojasnjujejo generacijske razlike, predvsem pa s smehom povezujejo občinstvo in ga nagovarjajo k razmisleku.
 
Usje se je dalu je sklepna uprizoritev projekta Sezona obiranja zgodb, ki ga je kot del uradnega programa GO! 2025 razvijal Zavod Scaramouche pod umetniškim vodstvom Tereze Gregorič. Ustvarjalna ekipa je zbrala več kot 70 pričevanj ljudi, ki so živeli in živijo ob slovensko-italijanski meji. Skozi njihova pričevanja se izrisuje podoba bivanja na robu dveh svetov – razklanost med dvema mestoma v dveh državah nasprotujočih političnih ideologij. Zgodbe malih ljudi, ki jih uradna zgodovina pogosto spregleda (nekatere so bile v okviru projekta prvič zapisane), ponujajo globok uvid v snovno in nesnovno kulturno dediščino primorske regije, prispevajo k sestavljanju mozaika zgodovine slovenstva ter nudijo kritično refleksijo razmerij med preteklostjo in sodobnostjo. Ustvarjalci nadgrajujejo dokumentarni materiali z umetniškim obdelovanjem tako, da poudarjajo komične dimenzije vedrine in humorja, ki se že v samih pričevanjih kaže kot zvest spremljevalec regijskega »duha«. Ob tem raziskujejo kontinuiteto in tradicijo mediteranske komedije ter njenih arhetipskih likov, ki se v uprizoritvi Usje se je dalu soočajo s sodobnimi pristopi pripovedovalskega gledališča.

Zahvaljujemo se vsem pričevalcem, ki so z nami delili svoje zgodbe o življenju ob meji.
Zahvaljujemo se Anji Medved in Nadji Velušček za velikodušen dostop do njune bogate dokumentarne filmografije.

Premiera: 25. september 2025, SNG Nova Gorica, veliki oder