DesignEuropa Awards so prestižne nagrade Evropske unije za izjemne dosežke na področju industrijskega oblikovanja. Med kriteriji so izvirnost, funkcionalnost, estetski vidik ter okoljska in družbena trajnost.

Nagrade bodo podeljene v štirih kategorijah: Življenjsko delo, Industrija, Podjetniki in mala podjetja ter Naslednja generacija, ki nagrajuje oblikovalce, stare do 29 let. Kategorije tako omogočajo celovit vpogled v raznolikost evropskega industrijskega oblikovanja – od zaslužnih ustvarjalcev z dolgoletnim opusom do novih talentov, ki šele vstopajo na trg.

Za neposreden prenos podelitve kliknite TUKAj.

Spominska slovesnost za Mileno Zupančič bo v petek, 4. septembra, ob 17. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. 

Žalna knjiga bo pred Linhartovo dvorano (v Prvem preddverju Cankarjevega doma) v petek 4. 9., od 10. ure naprej.

Govori
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar
Petra Pogorevc
Matevž Luzar
Marko Mandič
Damjana Černe
Svetozar Cvetković
Rade Šerbedžija

Film
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev

Glasbeni nastop
Sašo Vollmaier, klavir

Neposredni prenos
TV Slovenija, 1. Program 

Spominska slovesnost bo trajala 50 minut. 

Soorganizatorji 
Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče  
 

Starost 15+

Trajanje: 60 minut, brez besed

Navdihnjena s spomini Edith Eger, ki je preživela holokavst, ta gibalna in lutkovna predstava raziskuje travmo, spomin, preživetje in težko pot do odpuščanja. Skozi ples, vizualne podobe, fragmentirane spomine in lutkarstvo predstava odraža pot ženske skozi nepredstavljivo krutost do možnosti notranje svobode.

Edith Eger je kot mlada Judinja, zaprta v Auschwitzu, prestala razčlovečenje, nasilje, prisilno delo in izgubo družine. Leta pozneje je te izkušnje preoblikovala v filozofijo, osredotočeno na zdravljenje, odgovornost in izbiro, da živimo v polnosti sedanjosti. Predstava ne poskuša realistično rekonstruirati zgodovinskih dogodkov, temveč se spomina loteva kot razdrobljene čustvene pokrajine, polne duhov, fragmentov in nedokončanih srečanj. Predstava združuje gibanje, vizualno gledališče in simbolno podobo, da bi ustvarila poetično refleksijo o zaporah, ki jih ljudje še dolgo nosijo v sebi po koncu nasilja. Človeška telesa, lutke, predmeti in sence sobivajo v nenehno spreminjajočem se prostoru med preteklostjo in sedanjostjo.

V angleščini s slovenskimi nadnapisi.

Vilniaus teatras »LĖLĖ«, ustanovljeno leta 1958, je vodilno litovsko lutkovno gledališče. Znano je po nagrajenih produkcijah za otroke in odrasle, združuje tradicijo, eksperimentiranje in mednarodno sodelovanje na področju sodobne lutkovne umetnosti.

https://www.teatraslele.lt 

Nagrajena predstava beograjskega Bitef teatra Lepa Brena Project problematizira fenomen Brenine priljubljenosti, razpad nekdanje države, pa tudi usodo vseh njenih državljanov. Vse to je povedano skozi lik ženske, ki je bila (in ostaja) simbol Jugoslavije – kar pet likov Lepe Brene je združenih v eno skupno zgodbo in sporočilo. Lepo Breno igra tudi Jasna Đuričić, znana igralka, nagrajena za najboljšo evropsko igralko v filmu Quo Vadis, Aida.

Predstava z več kot sto petdesetimi uprizoritvami po vsej Evropi že od premiere polni gledališke dvorane in potrjuje status enega najuspešnejših regionalnih gledaliških naslovov v zadnjih letih.

O PREDSTAVI

Avtorja poudarjata, da predstava ni zasnovana le biografsko, temveč skozi lik Lepe Brene govori tudi o kompleksnosti in protislovjih zadnjih štirih desetletij na teh prostorih, o njihovih  družbenih in političnih preobrazbah, razočaranjih in upanju, bolečini in ponosu o vseh nas.

Gledališka predstava je nastala iz monologa dramatikov Olge Dimitrijević, Slobodana Obradovića, Maje Pelević, Tanje Šljivar in Vedrane Klepice, vse obraze Lepe Brene pa so mojstrsko upodobile štiri igralke Jasna Đuričić, Jelena Ilić, Anđela Jovanović in Jovana Belović ter igralec Vlada Aleksić. Glavni liki so Brena Poslovna ženska, Brena Jugoslovanka, Brena Spolnosti, Brena Gradbeništva in Brena Pesmi.

Brena Poslovna ženska odkriva ozadje estradne dive, ki tudi sama doživlja osebno tragedijo. Brena Jugoslovanka nas sooča z neusmiljeno grozoto vojne, Brena Spolnosti pa nas popelje v usodo transvestita, ki po navdihu lika pevke najde pogum, da živi svojo resnico. Brena Gradbeništva govori o socializmu iz današnje perspektive, Brena Pesmi pa nas opominja, da nas ravno pesem kljub vse večjim delitvam lahko ponovno poveže.

IZ KRITIK
»Pametna predstava, en vrhunski politični teater, en grenek balkanski kabaret in ena pristna zgodba o uspehu največje balkanske estradne zvezde z vsemi trni na poti.«

JUTARNJI LIST
"Senzacionalno nadarjeni igralci!"

GLORIA HRVATSKA
"Če je namen gledališča katarza, potem je tej predstavi to uspelo, ker nam omogoča, da pogledamo v oči spominom in vidimo, kako naivno je bilo verjeti v idejo skupnih sanj.

Trajanje: 90 minut

Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Matjaž Mikuletič
Panda: Nina Bauman, glas; Andrej Pompe, klaviature, glas; Vlado Pirc, bas, glas; Samo Pirc, kitara; Damjan Mulej, bobni; Vanja Vogrinčič, tolkala, gost: Andraž Hribar

Panda je posebna in samosvoja, originalna ter avtentična. Je avtorska in neponovljiva, umetniška in vseskozi v duhu svojega časa. Izstopa s svojim značilnim zvokom ter pretežno liričnimi in subtilnimi besedili, s katerimi se poslušalec hitro poistoveti. Svojo osebnost ves čas plemeniti z ženskimi vokali; čeprav se jih je v skupini zvrstilo šest, se njen glasbeni izraz nikoli ni oddaljil od bistva – biti zvest svojim idejam, svojemu pogledu na glasbo in ostati dosledno glasbeno iskren. Panda ostaja daleč od trenutnih glasbenih muh, kar jo dela nepremagljivo že 40 let.

V svojem dolgem ustvarjalnem obdobju je Panda sodelovala z mnogimi glasbeniki in pevci, vedno z namenom nadgraditi tisto, kar lahko glasbeni umetnik s svojo ustvarjalnostjo doda Pandinemu opusu. Velike zasluge pri tem imajo pevke Suzana J., Suzana W., Katja O., Saša D., Sara P. in Nina B. Skupina je izdala 12 avtorskih projektov, uglasbila Prešernovo poezijo, zmagala na več festivalih, ves čas pa je eksperimentirala v vodah popa, rocka, jazza, rapa in fusiona.

Koncert bo čustven, strasten, pristen in tudi klasičen, saj bo s Pando nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Matjaža Mikuletiča. Skladbe bodo oplemenitene z energijo simfonikov, vrhunec sodelovanja pa bo izrecno za ta koncert ustvarjena skladba Zmajski most, nekakšna Pandina simfonična podoba. Program bodo sestavljale znane uspešnice (Sive ceste, Daleč stran, Nepremagljivi, Kako ga čutim, Noro, Zguba, V poznih nočnih urah ...), predstavljene pa bodo tudi novosti (Dej povej, V meni moč je) in kakšna že pozabljena skladba (Ustavi konje dragi moj, Jaz si želim ...). S svojo virtuoznostjo bo izbrane skladbe nadgradil saksofonist Primož Fleishman, s svojo interpretacijo pa pevec Andraž Hribar. Za bogatejši glasbeni izraz bodo poskrbele spremljevalne vokalistke ter pihalno-trobilna sekcija.

Obeta se nepozaben večer, ki ga ne gre zamuditi. Skupaj s Pando boste postali - NEPREMAGLJIVI.
 

Igor Stravinski: Mavra (opera buffa v enem dejanju) 
Libreto: Boris Kochno po Puškinovi zgodbi »Mala hiša v Kolomni«

Maurice Ravel (ork. Lee Reynolds): Otrok in čarobni urok / L’Enfant et les sortilèges (lirična fantazija v dveh delih)
Libreto: Colette

Režiser: Luka Marcen
Dirigent (Ravel): Simon Dvoršak
Dirigent (Stravinski): Iztok Kocen
Zborovodkinja: Alenka Podpečan
Oblikovalec luči: Klemen Kuhar
Scenografija: Sara Slivnik
Kostumografija: Ana Janc
Koreografija: Lara Ekar Grlj

Izvajalci: 
Študentke in študenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Operni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija
Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 

Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom

Jeseni bo Akademija za glasbo UL v sodelovanju s Cankarjevim domom odprla vrata izvirnima opernima stvaritvama prve polovice 20. stoletja. Na odru se bosta srečali duhovita opera buffa Mavra, ki jo je na Puškinovo predlogo napisal Igor Stravinski, ter »lirična fantazija« Otrok in čarobni urok, ki jo je na osnovi libreta Colette uglasbil Maurice Ravel. Obe deli se začneta v navidezno vsakdanjem okolju, katerega ravnovesje poruši nenavadno dogajanje: pri Stravinskem mladi huzar Vasilij v preobleki služkinje vstopi v hišo svoje ljubljene, da bi ji lahko bil blizu; pri Ravelu pa oživi povsem običajna otroško soba – predmeti, živali in narava dobijo glas ter otroka soočijo s posledicami njegovega ravnanja. Operni večer bodo oblikovali študentke in študenti Akademije za glasbo, dirigirala pa bosta Simon Dvoršak in Iztok Kocen. Dvojni program prinaša redko priložnost za srečanje s kratkima, a izredno zgoščenima mojstrovinama, ki kažeta izjemno zmožnost žanra opere, da iz vsakdanjega prostora ali majhnega zapleta ustvari razkošen svet presenečenj, skrivnosti in domišljije.

Muzikal Shrek je razgibana, zabavna in srčna glasbena priredba animiranega hita studia DreamWorks. Ko ogromen, godrnjavi in na videz strašen močvirnik po imenu Shrek dobi nenavadno nalogo, da reši princeso Fiono iz stolpa, varovanega z zmajem, se začne nepozabna dogodivščina, polna komičnih zapletov in pravljičnih likov z življenjskimi težavami. A resnično potovanje je tisto, ki ga junaki opravijo v sebi. Pot do samozavesti, prijateljstva in ljubezni. Muzikal temelji na istoimenskem filmu iz leta 2001 in na priljubljeni knjigi Williama Steiga. Scenarij je napisal David Lindsay Abaire, glasbo in besedila pa je ustvarila Jeanine Tesori. S pesmimi, kot so Big Bright Beautiful World, I Know It’s Today in Freak Flag, nas muzikal Shrek popelje skozi vrtinec čustev, ki bodo navdušila tako otroke kot odrasle. Pridružite se pravljični norosti in odkrijte, da ni treba biti popoln, da bi bil junak. Včasih je dovolj, da si preprosto to, kar si. 

Izštekani, radijska oddaja in glasbena skupnost z več kot tridesetletno zgodovino, nadaljujejo novo obliko koncertov in pogovorov, ki niso izvedeni v studiu, temveč pred predanim občinstvom, Val 202 pa jih prenaša prek radijskih valov in spletnega videoprenosa. S protagonisti se kot običajno pogovarja avtor in voditelj Jure Longyka. Na že ustaljen, zelo izštekan, analogen način se lahko v pogovor vključi tudi občinstvo.

Jesenski niz bodo odprli legendarni, vedno lucidni in nadduhoviti Primorci Zmelkoow. Obljubljajo izštekan nastop brez orkestrov, dalmatinskih klap, ognjemetov in kompleksnih dodatkov. Se jim pa utegne zgoditi kakšen (Poredni?) gost, ki bo zgostil čorbo, zvarjeno iz akustične in klasične kitare, bas kitare brez prečk in ukulele basa, elektronskih bobnov, flavte, tarabuke, violine, mandoline, saksofona in harmonike. Če bo komu ljudskosti premalo, bodo za začimbo dodaki kakšen bajs, žlice ali meh.

Natančen pregled zgodovine pokaže, da so Zmelkoow v Izštekanih doslej nastopili dvakrat in pol. Prvič leta 1999, posnetki so izšli na znamenitem albumu "Izštekani pri Juretu Longyki", ki je močno vplival na prihodnje generacije, tudi na znamenite Izštekance, kot so Drill in Koala Voice. Drugič leta 2009, ko so se izštekali tako močno, da niso zaigrali niti ene svoje skladbe. Tista polovička pa ne izvira iz njihovega ironiziranja televizijskih kvizov, temveč priča o nastopu na dvajsetletnici Izštekanih v Kinu Šiška leta 2013, ko so igrali natanko deset minut in niti sekunde več.

"Zelo radi igramo akustiko, prakticiramo jo že od začetkov. Vedno pa iščemo drugačno, pravo obliko akustike. Dve smo že skoraj ujeli. Ta, ki jo zdaj pripravljamo, pa je seveda tretja. To je naša tipična divergentna strategija: ko se nečesa naučimo, občinstvu pokažemo nekaj drugega," pripovedujejo Zmelkoow. "Zvok bo zelo neobičajen. Po eni strani se bomo še bolj izštekali kot v preteklih gostovanjih. Z elektronskimi bobni bomo odklonu v ljudskost postavili protiutež. Sredino pa bomo pustili prazno. Tam, kjer smo ponavadi, nas ne bo."

Letos mineva 30 let od prelomnega, kultnega drugega albuma "Čiko, Pajo in Pako". Številne skladbe z njega, kot so "Klub ljudi z resnimi težavami (Problemi so, problemi bojo)", "Gravitacija (Več kot spijemo)", "Sergio" ali "Sentiš - navadni", kljub enajstim izdanim albumom še vedno predstavljajo jedro njihovih koncertov. Hkrati pa nekatere zaradi močne konkurence novejših ostajajo zanemarjane. Zato bodo tokrat zanalašč odigrali cel album. Za povrh pa še kakšno skladbo z letošnje plošče "PLUS", kak hit, kakšen skriti biser in vsaj en komad, ki ga nikoli ne igrajo na špilih, ker je pač preveč nežen za rokerske place.

"Po malem sem vnovično povabilo v Izštekane pričakoval, ekstrapolacija časovne vrste je k temu nakazovala. Me je pa pretreslo, ko sem slišal, da bo to v Cankarjevem domu. Od nekdaj globoko preziram rokerje, ki se tako ponižajo, da gredo igrat v kulturne institucije. CD je v mojih očeh vrhunska kulturna institucija. Dolgo so me marinirali, da sem pristal. Prepričali so me s tem, da v bistvu ne gremo igrat v CD, ampak v oddajo, ki bo slučajno tam," na koncu poudarja avtor, kitarist in pevec Goga. Basist Žare je ob tem kot vselej modro tiho.
 

https://www.zmelkoow.net/
https://www.instagram.com/zmelkogram 
https://www.facebook.com/Zmelkoow 

www.val202.si/izstekani
www.facebook.com/izstekani
https://val202.rtvslo.si/clanki/izstekani
https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=izštekani
https://www.youtube.com/@Val2o2/playlists
https://sl.wikipedia.org/wiki/Izštekani

Od 11. do 15. leta

Prešernova klasika dobi turbo različico za 21. stoletje. Urška gre na žur, spozna skrivnostnega motorista in se znajde v bleščečem podvodnem svetu, kjer ni vse tako popolno, kot je videti. Muzikal je poln močne glasbe, humorja, napetih prizorov in fantazijskih preobratov. Malo romance, malo nevarnosti, veliko energije – in zgodba, ki pokaže, da imajo tudi stare pesmi lahko zelo sodoben beat.
 

Trajanje: 120 minut

Fuga za narod odpira zgodovinsko okno v razmerje države, ki se utemeljuje na narodu, do pravic človeka in državljana, kot jih je opredelilo evropsko razsvetljenstvo. Izhaja iz koncepta naroda kot »namišljene skupnosti«, kot jo opredeli Benedict Anderson, ki se oblikuje z razvojem tiska, nacionalnih kultur in modernih politik. Projekt aktualno nacionalno politiko razume kot ideološko orodje legitimizacije državne moči.

V središče postavlja Cankarjevega Kurenta (Andrej Fon). Njegova osebna izpoved združuje glasbo, upor in kritiko sodobnega etatizma, okrepljenega z nacionalnimi politikami in digitalnim nadzorom. Nasproti mu stoji Sperans (Gregor Zorc), glas ideologije ogroženega naroda, ki ostaja stalnica slovenske politike.
Predstava prepleta misli Ivana Cankarja, Speransa in Benedicta Andersona ter razkriva prepad med ljudstvom in narodom. Naslov namiguje na fugo kot preigravanje ideologije naroda, ki je od 19. stoletja pomembno zaznamovala politično zgodovino. Fuga za narod opozarja na nevarnosti sodobnega narodnjaštva, kolektivne amnezije in digitalno posredovanih identitet ter posameznika spodbuja k kritičnemu razmisleku o narodu kot političnem konstruktu.