Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Predstavitev romana ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu
Sodelujejo: avtor romana Črni obroč Marij Čuk, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle in član mešane zgodovinske komisije za ugotavljanje slovensko-italijanskih odnosov, zgodovinar Boris M. Gombač. Povezovala bo urednica založbe Mladika, Nadia Roncelli.
13. julija 1920 so škvadristične skupine in italijanski nacionalisti v Trstu zažgali Narodni dom, simbol Slovencev ter njihove volje po življenju, ustvarjalnosti in obstajanju. S požigom so napovedali smrt ne le tržaškim Slovencem, marveč celotnemu slovenskemu narodu, kar je skušal uresničiti vzpenjajoči se fašizem. Ta se je prav s tržaškim požigom utemeljil in začel svoj smrtonosni genocidni pohod po naših krajih, v Evropi in svetu. Letos torej mineva sto let od zločinskega dejanja in v pripravi so bile številne počastitve tega datuma, ki jih je koronavirusna kriza onemogočila. Vse kaže, da se bosta kljub temu v Trstu v Narodnem domu 13. julija sešla slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski Sergio Matarella in to bo priložnost, ko naj bi Italija slovenski narodni skupnosti vrnila v last in upravo Fabianijevo palačo sredi mesta.
Marij Čuk je o požigu Narodnega doma napisal roman Črni obroč, ki je pred kratkim izšel pri tržaški založbi Mladika. Gre za prvo romaneskno delo o temni strani zgodovine, ki je prizadela ves narod in ga spodbudila k uporu proti nacifašistični pošasti. V slovenskem slovstvu je edini pisal o požigu le še Boris Pahor v noveli Grmada v pristanu. V Črnem obroču Čuk natančno opisuje ozadje, ki je privedlo do napada na palačo slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja v Trstu, realni tloris pa je pisatelj dvignil še na raven literarne fikcije in poezije. Roman je napisan v hitrem ritmu, prepletajo se različni slogovni segmenti, tudi detektivski, avtor je množico elementov združil v kleno pripovedno dramaturgijo, kot je ugotovil tudi akademik Boris Paternu.
Free tickets