Mala terasa sredi Ljubljane: Ana Pandur, Damir Avdić: Črni zvoki

S Črnimi zvoki se podajamo v raziskavo polja svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu ter njunih implikacij v družbenem.

Lorcovo besedilo kot inspiracija in idejna osnova osmišlja osrednjo temo, ki je v paradoksalnem razmerju sprevrnitve pomena, ki je je bilo besedilo deležno v 20. stoletju, s poudarkom na ponavljanju zgodovine. Izpovedovanje svobode, ki je nadžanrska, iskanje smisla in lepote znotraj danih razmer, ali pa njim navkljub, je ključno. Predstava Črni zvoki nadaljuje in nadgrajuje misel predstave Firebird Ane Pandur, ki tematizira večno vračanje enakega in hrepenenje po svobodi v letenju.
Lorca v naslovu predavanja kot izhodišče postavlja igro. Vsak sistem, kot je igra, ima tudi možnost napake, zdrsa. Zdrsa v smislu napake v samem sistemu igre, trenutnega zamika, ki odpira nova obzorja in ima preobrazbeno moč, ki lahko zavije v eno ali v drugo smer, ki tozadevno odpira polje nove svobode in lahko privede do nastanka nove igre. Sočasno lahko zdrs privede do ideološke sprevrnitve, ki novonastalo igro brez zadnje misli sprevrže v orodje manipulacije in hkrati z njo manipulira. Tehtnica se lahko nagne v eno ali drugo smer.

V iskanju presečišča med dvema svetovoma, kjer je bližina konca/smrti zmeraj že vnaprej predvidena, osmišlja vnovičen premislek o pomenu tega, kakšne so lahko posledice ideološke zlorabe ustvarjalne misli.