Pozno poleti
(Nakon ljeta My Late Summer)

Režija: Danis Tanović
Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbia, Slovenija, Romunija, 2024, 100'

Cankarjev dom Film Pozno poleti (Nakon ljeta My Late Summer)

Scenarij: Danis Tanović, Anja Matković, Nikola Kuprešanin
Fotografija: Miloš Jaćimović
Montaža: Redžinald Šimek
Igrajo: Anja Matković (Maja), Uliks Fehmiu (Saša), Goran Navojec (Ičo), Almir Palata (Andrija), Mario Knezović, Marija Škaričić, Mirela Brekalo, Snježana Sinovčić, Luka Juričić, Boris Ler, Ivana Roščić, Jadranka Matković
Producenti: Lana Matić, Boris T. Matić, Jelena Mitrović, Jovan Marjanović, Miha Černec
Produkcija: Propeler Film
Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2024

Mlada ženska prispe na otok, da bi uredila zapuščinske zadeve, a se zaplete v romantično razmerje, spozna čudaške otočane in ugotovi, da mora obračunati z lastno preteklostjo.

Maja prispe na majhen hrvaški otok z namenom, da bi dokazala, da je hči preminulega mornarja Jakše in s tem upravičena do dediščine. Ko ugotovi, kako dolgo bo trajal zapuščinski postopek, se odloči ostati na otoku. Zaposli se kot natakarica v baru, ki je v lasti tamkajšnjega župana Ića, saj je tako preskrbljena tudi s prenočiščem. Nekega dne spozna Sašo, starejšega ameriškega priseljenca jugoslovanskih korenin, ki se je na otok vrnil zaradi nostalgije in želje po pisateljevanju. A njuna romanca je postavljena pred preizkušnjo – ne le zaradi prebivalcev in krhke dinamike malega otoškega mesteca, temveč tudi zato ker se mora Maja soočiti z lastno preteklostjo.

Je komedija na robu. Film o odraščanju. Zanimivo je, da ima protagonistka 30 let, vendar zgodba govori o ženski, ki ni nikoli odrasla. O osebi z grenko preteklostjo, ki ob očetovi smrti prispe na ta odročni otok, da bi uveljavila pravico do dediščine. Toda navsezadnje prejme nekaj povsem drugega. In nekako odraste.
Danis Tanović

Danis Tanović
Rojen leta 1969 v Zenici, Bosna in Hercegovina. Odraščal je v Sarajevu, kjer se je ukvarjal z glasbo in študiral režijo. Med vojno je prekinil študij in se s kamero v roki podal na bojišče. Leta 1994 je emigriral v Belgijo, kjer je študij nadaljeval na bruseljski filmski in gledališki šoli INSAS. Njegov prvenec Nikogaršnja zemlja je med drugimi prejel oskarja in zlati globus za najboljši tujejezični film ter nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.

Nakup vstopnic