50 let Slovenskega društva likovnih kritikov« – Kriza likovne kritike ali iskanje nove paradigme? Primer: Slovenija

Slovensko društvo likovnih kritikov v letu 2023 praznuje 50-letnico svojega delovanja. Visokemu jubileju bo posvečen simpozij »50 let Slovenskega društva likovnih kritikov – Kriza likovne kritike ali iskanje nove paradigme? Primer: Slovenije«.

Simpozijski dan bo razdeljen na vabljeno predavanje španskega profesorja dr. Jesúsa Pedra Lorenteja z Univerze v Zaragozi, ki mu bodo sledila krajša predavanja o zgodovini likovne kritike na Slovenskem z diskusijo in okrogla miza na temo perečih problemov sodobne likovne kritike pri nas, ki jo bo vodil Marko Košan. Jubilejni dan bomo zaključili s podelitvijo stanovske nagrade kritiško pero. 

Na simpoziju bodo domači in tuji predavatelji premišljali problematiko likovne kritike na Slovenskem. Vodilna nit simpozija bo kriza likovne kritike na naših tleh. Zastavili si bomo vprašanja: Kako v okoliščinah sodobne umetnosti in medijske krajine, ki jo obdaja, sploh obravnavati »najbolj zaželeno in sočasno najbolj zanemarjeno« obliko pisanja o umetnosti? Kakšna sta pomen in funkcija likovne kritike v »klasičnih medijih« (časopisih, revijah, radiu in televiziji) danes? Kateri so glavni vzroki za zaton kritike v današnjih medijih? Kako poteka izobraževanje slovenskih likovnih kritikov? In kako deluje današnja likovna kritika oziroma katere njene prakse so primerne za sodobni čas? Kakšno kritiko prinašajo sodobne spletne, spletne publikacije in koliko širše javnosti zajamejo?

Kot plenarni govorec bo nastopil profesor dr. Jesús Pedro Lorente (Univerza v Zaragozi): 
Art critics as instigators of museums of modern/contemporary art / Likovni kritiki kot pobudniki ustanavljanja muzejev moderne/sodobne umetnosti. Predavanje bo v angleškem jeziku. (vstop za člane):

JESÚS PEDRO LORENTE (roj. 1963), predstojnik katedre za zgodovino umetnosti na univerzi v Zaragozi, plodovit pisec in likovni kritik, član AACA (Asociacion Aragonesa de Criticos de Arte), AECA (Asociacion Espanola de Criticos de Arte) in AICA (trenutno je predsednik odbora za finance). Vodi raziskovalno skupino Observatorio Aragonés de Arte en la Esfera Publica. Je urednik digitalnega trimesečnika AACA. Veliko svojega dela je posvetil proučevanju umetnostnega sistema v sodobnem času, procesom recepcije in promocije umetnosti z delovnimi štipendijami, kulturno politiko, muzeji in galerijami, šolami in akademijami, združenji in zgodovinopisjem v različnih povezavah. Med njegovimi knjigami velja izpostaviti študije Manual de la historia de la museologia (Priročnik za zgodovino muzeologije), Los museos de arte contemporaneo: nocion y desarollo historico (Muzeji sodobne umetnosti: ideja in zgodovinski razvoj – prevedeno tudi v francoski, angleški in turški jezik) ter Grandes criticos de arte 1750–2000 (Veliki likovni kritiki 1750–2000).

Simpoziju bo sledila okrogla miza o problematiki likovne kritike na Slovenskem Kriza likovne kritike ali iskanje nove paradigme? Primer: Slovenija:
Kriza likovne kritike je splošni pojav, saj diskusije o tem pri nas in v svetu potekajo vsaj že štirideset let, vendar se zdi, da se v okoliščinah sodobne umetnosti in medijske krajine, ki jo obdaja, bolj zaostreno kot kdajkoli prej poraja vprašanje, kako obravnavati »najbolj zaželeno in hkrati najbolj zanemarjeno« obliko pisanja o umetnosti. Kateri so glavni vzroki za zaton likovne kritike v »klasičnih medijih« (časopisi, revije, radio, televizija); katere prakse in platforme so najbolj primerne za naš čas; kdo govori komu, o čem in kako; ali je likovna kritika še nepogrešljiv del teoretskega sistema umetnosti; koliko je v razširjenem polju likovne umetnosti in hiperkulture nasploh še relevantna referenca kritiškega vrednotenja umetniških dosežkov v smislu »kanona«; kako se lahko likovna kritika kot avtonomna stroka odziva na večglasne diskurzivne prakse sodobnih vizualnih praks, saj je z zapovedano »kritiško držo« prežet celoten kontekst umetnosti; ali zaradi procesov, povezanih s strukturami produkcije in podpore umetnosti, potrebujemo redefinicijo statusa likovne kritike, ki ne bo zgolj razločevala med »dobrim« in »slabim«, temveč bo v prvi vrsti prepoznavala, kaj sploh določa sodobno umetnost; ali je pri vsem tem sploh pomemben kriterij nacionalne umetnosti; na takšna in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti novinarka in urednica v kulturni redakciji časnika Večer Petra Vidali, novinar in kulturni publicist pri časniku Delo Peter Rak, novinarka in likovna kritičarka Multimedijskega centra RTV Slovenija Maja Kač, likovna kritičarka, kuratorka in sodelavka spletne platforme Koridor – križišče umetnosti Maša Žekš ter akademski slikar, redni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Dušan Kirbiš. Pogovor bo moderiral kustos Koroške galerije likovnih umetnosti, Slovenj Gradec in likovni kritik Marko Košan.

PROGRAM SIMPOZIJA 
Sreda, 4. oktober 2023, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom, Ljubljana (vhod skozi Malo galerijo CD)
10.00–10.15 Zbiranje udeležencev ob kavi
10.15 Uvodni pozdrav predsednice Slovenskega društva likovnih kritikov dr. Nadje Zgonik 
10.25 Brane Kovič: refleksija in predstavitev gosta, profesorja dr. Jesúsa Pedra Lorenteja, Univerza v Zaragozi
10.30 Jesús Pedro Lorente: Art critics as instigators of museums of modern/contemporary art / Likovni kritiki kot pobudniki ustanavljanja muzejev moderne/sodobne umetnosti (predavanje bo v angleškem jeziku)
Kratek povzetek predavanja:
Moderna galerija v Ljubljani je bila ustanovljena na pobudo likovnega kritika in zgodovinarja Izidorja Cankarja. To naj bi bila redka izjema, ker muzeje ponavadi ustanavljajo politični mogotci, zbiralci, umetniki ... Toda v drugi polovici 20. stoletja so vplivni likovni kritiki prevzeli vodilno vlogo pri ustanavljanju in oblikovanju muzejev moderne in sodobne umetnosti. Tovrstnih primerov v špansko govorečih okoljih lahko naštejemo kar nekaj: Rafael Squirru je bil pobudnik ustanovitve Muzeja moderne umetnosti v Buenos Airesu, Marta Traba v Bogoti, Muzeja sodobne umetnosti v Barceloni Alexandre Cirici, José Maria Moreno Galván Muzeja Solidaridad v Santiagu de Chile, Vicente Aguilera Cerni Muzeja sodobne umetnosti v Villafamésu itd. Te in druge primere bo predstavil avtor knjig The Museums of Contemporary Art: Notion and Development (Routledge) in Great art critics (1750–2000): Emergence and development of a profession in permanent crisis (Mimesis International). 

11.45 Prvi sklop: ZGODOVINA LIKOVNE KRITIKE NA SLOVENSKEM
Moderatorka: Judita Krivec Dragan
11.45 Aleksander Bassin: Zgodovinski pregled delovanja Slovenskega društva likovnih kritikov od ustanovitve leta 1973
12.05 Peter Krečič: Kratek zgodovinski oris likovne kritike na Slovenskem
12.25 Milena Koren Božiček: Delovanje slovenske sekcije AICA
12.45–13.30 Diskusija
13.30–15.30 Odmor za kosilo
15.30 Drugi sklop: Okrogla miza: KRIZA LIKOVNE KRITIKE ALI ISKANJE NOVE PARADIGME? Primer: Slovenija
Moderator: Marko Košan
Na okrogli mizi bodo sodelovali: novinarka in urednica v kulturni redakciji časnika Večer Petra Vidali, novinar in kulturni publicist pri časniku Delo Peter Rak, novinarka in likovna kritičarka Multimedijskega centra RTV Slovenija Maja Kač, likovna kritičarka, kuratorka in sodelavka spletne platforme Koridor – križišče umetnosti Maša Žekš ter akademski slikar, redni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Dušan Kirbiš. Pogovor bo moderiral kustos Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec in likovni kritik Marko Košan.
Vstop prost.
16.30–16.45 Diskusija
17.00 Podelitev stanovske nagrade kritiško pero
Nazdravljanje z nagrajenci

Delovna jezika simpozija bosta slovenščina in angleščina. V skladu s 25. členom Zakona o javni rabi slovenščine bo uporaba slovenščine zagotovljena na informativni ravni.

Vodja simpozija: dr. Nadja Zgonik, predsednica Slovenskega društva likovnih kritikov
Pripravljalni odbor: Brane Kovič, Aleksander Bassin, Marko Košan, Nataša Kovšca, dr. Nadja Zgonik, Judita Krivec Dragan, Ana Kocjančič