Pravočasno od doma
V prazničnem decembru je ljubljanski promet še bolj zgoščen kot običajno. Če ne želite zamuditi na prireditev, vam priporočamo, da se od doma odpravite dovolj zgodaj.
Najbolj neumna utvara je, da verjameš, da bo po tvoji smrti pravici zadoščeno.
V okviru programa Fabula pred Fabulo se nam bo s pogovorom o knjigi Lepe tujke kot prvi izmed Fabulinih avtorjev in avtoric predstavil izjemni Mircea Cărtărescu. Avtorja ne bo v Ljubljano, javljal se bo prek spletnega prenosa.
Knjiga Lepe tujke se poigrava z avtofikcijo, saj v njej spremljamo pisatelja Cărtărescuja in njegove dogodivščine. Kot je zapisal v uvodu, zgodbe »temeljijo na resničnih dogodkih in osebah, je pa v njih dosti več fikcije, kot se zdi na prvi pogled«. V zgodbi Antraks prejme nenavadno in nepričakovano pismo z Danskega, ki vsebuje sumljiv beli prah, ob čemer občuti precejšnjo paniko, zato nevarno pošiljko preda policiji, kjer pa se začnejo dogajati absurdne stvari. V drugi, najdaljši in naslovni zgodbi Lepe tujke mu sledimo v Francijo na gostovanje romunskih pisateljev, kjer spet doživljamo razne bizarnosti, začinjene z dobro mero humorja. Zadnja zgodba, Bacovijanska, pa je satirična obravnava literarne scene in njene samozadostnosti. V njegovih delih, polnih humorja, satire in grotesknosti, se brišejo meje med fantastičnim in običajnim, nadnaravnim in naravnim, med objektivnim in subjektivnim. Cărtărescu ustvarja lastno enciklopedijo resničnosti in sna, ki ju postavlja v okvir biografizma, avtoreferenčnosti in magičnega realizma. Tako nastane nova poetika, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno literarno zvrst, zato je prevajanje kateregakoli od Cărtărescujevih del praviloma velik prevajalski zalogaj. Zbirka (avto)biografskih kratkih zgodb Lepe tujke, začinjenih s precejšnjim odmerkom (samo)ironije – Cărtărescu se namreč zna zelo dobro pošaliti tudi na svoj račun –, je neusmiljena satira o tuzemskem življenju pisateljev.« Lepe tujke so pravo zmagoslavje slogovne spretnosti in humorne sproščenosti, ki ne bo nikogar pustilo ravnodušnega.
Roman je prevedel Aleš Mustar.
Pisatelj, pesnik, esejist, univerzitetni profesor, literarni kritik in publicist Mircea Cărtărescu (1956) je najpomembnejši živeči romunski avtor, nominiran tudi za Nobelovo nagrado za književnost. Je domača in tudi že svetovna literarna zvezda in najbolj prevajan sodobni romunski avtor ter prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, med drugimi tudi vilenice leta 2011. Slovenski bralci in bralke so ta svojstveni glas romunske književnosti že spoznali v prevodu njegovih del Nostalgija in Zakaj ljubimo ženske, v slovenščini pa je izšel je tudi izbor njegove poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami. Med najpomembnejša prozna dela v opusu Mircee Cărtărescuja spadajo Sen (1989), Nostalgija (izdaja Sna v celoti, 1993) in trilogija Orbitor (1996, 2002, 2007).
Pogovor z avtorjem bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,