Religijske skupnosti v digitalni dobi I Digitalna ekoduhovnost? Fenomenologija in etika virtualnih izkustev »narave«

Religijske skupnosti v digitalni dobi
Prof. dr. Aleš Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Pandemija covida 19 je tudi številne religijske skupnosti potisnila v nove, bolj intenzivne odnose do tehnologije in digitalnih svetov. Predavanje strnjeno predstavi zasnovo in glavne ugotovitve mednarodne raziskave CHANSE-Recovira, v kateri smo v sedmih evropskih državah (Velika Britanija, Danska, Finska, Nemčija, Poljska, Švedska in Slovenija) preučevali, kako se oblika, vloga in izkušnja religijskega življenja v Evropi spreminjajo zaradi sodobne tehnologije in digitalne kulture.

Digitalna ekoduhovnost? Fenomenologija in etika virtualnih izkustev »narave«
Doc. dr. Gorazd Andrejč, Univerza v Groningenu, Fakulteta za religijo, kulturo in družbo in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijsk0065 študije)

V zadnjih letih se praksa poglabljanja v vizualni in zvočni svet različnih »naravnih« okolij, kot so pragozd, planine ali prostrane livade, z virtualno resničnostjo (pogosto z uporabo VR-očal) hitro razširja. Del tega kulturnega fenomena je tudi ideja digitalne ekoduhovnosti: doživetje globlje povezanosti z naravo, samim(i) seboj ter tudi z duhovno ali božansko stvarnostjo s pomočjo »potopitve« v virtualno resnično naravo. Predavanje analizira vprašanje, v kakšnem smislu in kako zelo so izkustva virtualno resnične narave različna od izkustev v fizični naravi, in ali je to relevantno za ekoduhovnost? Zakaj je odnos do znanosti in tehnologije v različnih vrstah ekoduhovnosti različen ter zakaj je to pomembno? 
 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena in Društvom za primerjalno religiologijo