Svetlana Slapšak, Lidija Dimkovska in Miomira Šegina

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Svetlana Slapšak je bila rojena leta 1948 v Beogradu. Je kritičarka, znanstvenica, antropologinja, doktorica antičnih študij ter avtorica številnih del s področij antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot petdeset knjig, več kot štiristo znanstvenih študij, več kot tisoč esejev ter številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala v slovenščino. Živi in ustvarja v središču Ljubljane. 

Lidija Dimkovska (1971, Skopje) od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je sedem pesniških zbirk, štiri romane, en ameriški dnevnik in zbirko kratkih zgodb, prevedenih v sedemnajst tujih jezikov, ter uredila štiri antologije. Prejela je vrsto nagrad, nazadnje makedonsko roman leta in regionalno Štefica Cvek za roman EMŠO. V slovenskem prevodu Aleša Mustarja so izšle njene pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romani Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. 

Miomira Šegina je bila rojena v Srebrenici, odraščala je v Tuzli, od leta 1980 živi in dela v Sloveniji. Piše kratke zgodbe, novinarske članke, razmišljanja in potopise. Napisala je tri filmske scenarije (Dim v škatlici, Zaščitena vrsta, Nekaj je v zraku, in to ni cigaretni dim) in več dram. Je avtorica besedila za radijske igre Blejski zvon želja, Kapučino in Boben usode. Izdala je zbirko kratkih zgodb Skozi rdečo (2009), dvojezično knjigo Dve drami – dva jezika (2012) ter slikanici za otroke Krt Damjan (2016) in dvojezično knjigo Skrivnost Blejskega jezera (2022). V sodelovanju s Trubarjevo hišo literature je leta 2011 izvedla devetmesečni avtorski projekt Dvojina po južnjaško. Leta 2024 je napisala biografijo Janeza Iva Preskarja z naslovom Moje življenje, istega leta je izdala zbirko potopisov Svet je odprta knjiga.