Himalajske puščave Meseceva pokrajina, Lamayuru, Ladakh, Indija Foto: dr. Nina Petek
15. dec. 19:00

V iskanju drugačnega (so)bivanja: tradicija budističnega puščavništva v Ladakhu in njen prispevek k varovanju naravnega okolja

Doc. Dr. Nina Petek, Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Na predavanju bomo predstavili nekatere segmente sodobne tradicije jogijev in jogin, tj. budističnih puščavnikov in puščavnic, ki se na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje ohranja že vse od 11. stoletja naprej, in sicer s posebnim poudarkom na osvetlitvi samotnega načina življenja puščavnikov na eni strani in njihove dejavne udeleženosti v različnih plasteh družbenega na drugi, pri čemer je še posebej pomembna njihova vloga pri reševanju perečih vprašanj, povezanih z varovanjem okolja. 

V prvem delu bomo orisali način življenja ladaških puščavnikov in puščavnic, ki je posvečeno izvajanju raznih meditacijskih tehnik in je tesno povezano z razgibano himalajsko naravo. Pri tem bomo predstavili vpliv samotne pokrajine na njihovo duhovno udejstvovanje; spokojna, sveta himalajska narava, prepredena s številnimi silami, namreč prebuja duhovne moči ter ima izjemen vpliv na napredovanje v meditaciji, umirja um in prispeva k temu, da se preobraža v stanje brez misli. Slednje vodi do izkušnje »takšnosti«, tj. uzrtja praznine, pri čemer jogiji in jogine najbolj pristno in neposredno uvidijo sebe kot integralni del narave in vsega sveta. Na temelju tovrstne izkušnje povezanosti z naravo so osnovali spoštljiv odnos do vseh oblik življenja, hkrati pa, kot je v Ladakhu že vse od začetkov tradicije izpričano še danes, tudi puščavniki s svojimi praksami naravo očiščujejo zlih sil in jo delajo še bolj sveto.      
Samoten način življenja ladaških puščavnikov pa danes ne pomeni popolne odmaknjenosti, saj so aktivni člani v lokalnih skupnostih. S svojimi duhovnimi uvidi namreč vplivajo na preoblikovanje številnih segmentov družbene stvarnosti, pri čemer bomo v drugem delu predavanja predstavili njihovo vlogo pri grajenju drugačnega odnosa do narave v ladaški družbi. Jogiji in jogine v skupnosti spodbujajo celosten in neantropocentričen odnos do vsega živečega, kar bomo konkretneje predstavili z orisom njihove vloge pri iskanju okoljskih rešitev in si ogledali nekaj strategij, ki prispevajo k varovanju okolja v Ladakhu, kar je v današnjem času še posebej pomembno. Namreč čeprav je skupnost v Ladakhu, v primerjavi z drugimi predeli Indije, najbolj okoljsko ozaveščena, se dežela spopada z vse večjo okoljsko krizo zaradi naraščajočega turizma in drugih vplivov globalizacije, ki so v zadnjih dvajsetih letih občutno spremenili poprej neokrnjeno pokrajino. 

Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.
 

 

V iskanju drugačnega (so)bivanja: tradicija budističnega puščavništva v Ladakhu in njen prispevek k varovanju naravnega okolja

15. dec. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo
 

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

prijava

Bodite med prvimi ...

....  ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI