Koncert Orkestra Slovenske vojske

General in pesnik Rudolf Maister - Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti. Vlada Republike Slovenije je v njegov spomin in čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod leto 2024 razglasilaza leto generala Rudolfa Maistra. 

Orkester Slovenske vojske posveča nocojšnji koncert velikemu domoljubu in se – kot najbolje zna – z odličnim muziciranjem pridružuje praznovanju obeh obletnic. Z uvrstitvijo del slovenskih in ameriških avtorjev v program želi poudariti domačo ustvarjalnost in se zazreti čez ocean. Glasba, pa tudi človečnost, dobrota, sodelovanje, solidarnost, vključevanje presegajo meje, naravne in tiste v naših glavah. S to mislijo Orkester Slovenske vojske izpolnjuje svoje poslanstvo in sledi vrednotam, po katerih je živel general Maister. 

Fanfaro Pozdrav Ljubljani je leta 1994 Bojan Adamič napisal za praznovanje 850. obletnice prve omembe Ljubljane v zgodovinskih spisih. Posvetil jo je grajskim/mestnim piskačem, ki so v Ljubljano prišli v 16. stol. na povabilo takratnega župana. V tistem času je na vrhu ljubljanskega grajskega hriba stal stolp z uro, s katerega je za sovražnikom in požari budno oprezalo oko paznika. Na lesenem hodniku je bil prostor tudi za štiri piskače, ki so vsak dan ob 11. uri trobili v svoj rog, pozavno in kornet ter tako naznanjali meščanom, da se bliža čas kosila. S svojimi nastopi so naznanjali tudi odprtje in zaprtje mestnih vrat, piskali pa so še na semanji dan, na slovesnih sprejemih, ob obiskih cesarja in drugih veljakov ter opozarjali na nevarnosti, ki so grozile mestu. Leta 2010 so obudili tradicijo nastopov mestnih piskačev in v poletnih mesecih jih lahko slišimo vsako soboto z Razglednega stolpa. Za Ljubljano pomeni to, kar v nekaterih drugih mestih pomenijo streljanja s topovi, zvonjenje zvonov ali mestne ure, menjave straž ipd. 

Alfred Reed, priznani ameriški skladatelj, je Četrto simfonijo napisal po naročilu za Svetovno tekmovanje pihalnih orkestrov (World Music Contest) v Kerkradeju na Nizozemskem leta 1992. To monumentalno delo je postalo eno izmed njegovih najbolj znanih in priča o njegovem izjemnem prispevku k sodobni koncertni glasbi za pihalne orkestre. Delo ima kompleksno strukturo in bogat zvočni svet, ki izraža širok spekter čustev in idej. Spretno združuje tradicionalne kompozicijske tehnike z modernimi harmonijami in ritmi, kar dela skladbo svežo in privlačno. Uvodna Elegija je večinoma zgrajena na nežnem, vztrajnem osnovnem ritmu, ki se prvič zasliši v flavtah pod glavno temo v oboi. Ta dva motiva se razvijata v vseh barvah pihalnega orkestra, včasih žalostno in pesniško, drugič pa zelo dramatično, preden se stavek končno umiri. Drugi stavek, intermezzo, se razvije iz tihe, lirične teme z latinskim pridihom, v kateri se lesene pihalne barve orkestra skozi večino teksture odvijajo v 5/8 metru. Tretji stavek, ki je v velikem nasprotju s prejšnjim, je ognjevita tarantela, ki temelji na fugalni temi, ki se razvija z vso virtuoznostjo in ki neusmiljeno drvi do končnega, briljantnega zaključka tako stavka kot simfonije kot celote.

Tristavčna skladba Liberamente za solo rog in pihalni orkester je slasten glasbeni priboljšek v repertoarju za simfonične pihalne orkestre. Lojze Krajnčan je v slovenskem in mednarodnem okolju poznan kot vsestranski glasbenik: pozavnist, dirigent in skladatelj, ki v svoji avtorski govorici ne priznava stilskega predalčkanja. Nasprotno, s svojim neobremenjenim pogledom na glasbeno materijo podira meje stereotipnega razmišljanja o glasbi. Ne ločuje, temveč združuje. Niha med zvokom tako imenovanega klasičnega solista in pihalnega orkestra ter ritmi in drznimi hipno navdahnjenimi linijami glasbe iz sveta jazza.

Skladba Utrip ponosa Krištofa Strnada, slovenskega skladatelja najmlajše generacije, je prejela posebno nagrado žirije na razpisu za naj koračnico, ki ga je Orkester Slovenske vojske pripravil ob dnevu Slovenske vojske 2023 – krstno izvedbo na koncertu Orkestra Slovenske vojske. Glasbena tematika odraža vrednote Slovenske vojske: ljubezen do domovine in njenih lepot, ponos, pogum, pripadnost, vztrajnost, moč in zaupanje. 

Zgodba z zahodne strani, navdihnjena z igro Romeo in Julija Williama Shakespeara, je postavljena v sredino petdesetih let prejšnjega stoletja na Upper West Side na Manhattnu v New Yorku, takrat večrasni delavski soseski. Temačna tema, prefinjena glasba Leonarda Bernsteina, daljši plesni prizori, tragična ljubezenska zgodba in poudarek na družbenih problemih so pomenili prelomnico v glasbenem gledališču. Vse od prve postavitve leta 1957 pa do danes ostaja eden najpriljubljenejših muzikalov. Muzikal Mačke je glasbeni spektakel z glasbo Andrewa Lloyda Webbra. Temelji na pesniški zbirki Old Possum’s Book of Practical Cats T. S. Eliota iz leta 1939. Muzikal pripoveduje zgodbo o plemenu mačk, imenovanem Jellicle, in noči, ko se odločajo, katera mačka se bo povzpela v Heavisidovo plast in se vrnila v novo življenje. Predstava Mačke je še vedno peta najdlje predvajana predstava na Broadwayu in sedma najdlje predvajana predstava na West Endu. Številni songi iz obeh muzikalov živijo svoje življenje v neštetih priredbah in izvedbah ter se redno uvrščajo na najvišja mesta lestvic priljubljenosti. Nabor najbolj znanih bo izvedla gostja orkestra mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran.

Koncert zaokroža Walking By slovenskega skladatelja in dirigenta Nejca Bečana, ki jo je navdihnila uradna protokolarna koračnica Vinka Štrucla Mimohod. Skladba je polna virtuoznih vložkov in zabavna sprostitev za poslušalce.