Časopis, prvi odtis zgodovine

Izbor iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina ob 60-letnici časopisa DELO

Cankarjev dom Razstave Časopis, prvi odtis zgodovine

Izbor iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina

Ob 60-letnici časopisa DELO

Ob 60-letnici obstoja časopisa Delo bo nastajajoči muzej tiska del zbirke prvič predstavil širšemu občinstvu ter razkazal svetovne in slovenske časopise, ki so izšli ob prelomnih zgodovinskih trenutkih. Na ogled bodo časopisni izvodi, natisnjeni od slovenske osamosvojitve do 11. septembra 2001, od Nixonovega odstopa, ki ga je, mimogrede, pospešil časopis v lasti družine Graham, do pristanka na Luni, od umora Johna F. Kennedyja in sovjetske okupacije Češkoslovaške do konca druge svetovne vojne.

Razstava bo kratka učna ura časopisne zgodovine. Pripovedovala bo, kako je tisk slavil vladarje teh krajev – od cesarja Franca Jožefa do članov dinastije Karađorđević in Josipa Broza. V zbirki bodo na ogled kubanski časopisi, izdani ob smrti Fidela Castra, svetovne in domače izdaje ob Titovi smrti, vse naslovnice revije Time z upodobljenimi jugoslovanskimi voditelji, sovjetski časopisi, žalujoči ob Stalinovi smrti, ter časniki, natisnjeni ob Hitlerjevi smrti.

Časopisi bodo izginili, pravijo. Toda če se to res pripeti, bo izginila tudi lepota časnika, prvega grobega osnutka zgodovine, kot se je izrazil založnik Phil Graham. Ali Žerdin

Časopis kot ostanek kolektivnega spomina

Čeprav je časopis prvi odtis zgodovine, najpogosteje pristane v zabojniku za star papir. A nekatere izvode ljudje shranjujejo. Izvode, ki govorijo o zgodovinskih dogodkih. Časopis je skupni imenovalec tistega dela družbe, ki bere. Je likovni dosežek, prostor srečanja ilustratorjev, fotografov, oblikovalcev, mojstrov besede in njihovega državljanskega poguma. Shranjeni časopis je materialni ostanek skupnega spomina družbe. Kolektivnega spomina – z zablodami vred.

Časopisi so prva groba skica zgodovine. Lahko pa so tudi likovni dosežek, prostor srečanja ilustratorjev, fotografov, oblikovalcev, mojstrov besede in njihovega državljanskega poguma. Ali Žerdin

Razstavljena zbirka je nastajala med obiski bolšjih sejmov, garažnih razprodaj, antikvariatov ter med brskanjem po kleteh in podstrešjih. Dragocene izvode so muzeju tiska podarili svojci legendarnega urednika Dela Dušana Benka in legende slovenskega športa Jožeta Marčana. Nekaj izvodov je iz zapuščine novinarja Davorina Ravljena. Posamezne izvode so muzeju podarili ali posodili še legenda ljubljanskega bolšjega sejma Ciril Ulčar, Jaka Prijatelj (Carniola Antiqua), Tomo Levovnik, Marko Igličar, Bojan Velikonja, Joe Valencic, Zvonka Makuc (iz zapuščine Ivana Makuca), Marko Rajakovič, Andrej Doblehar, Antiša Korljan, Marjan Horvat, Marcel Štefančič jr., Igor Medjugorac, Lev Centrih, Kostja Gatnik, Irena Štaudohar, revija Mladina in dokumentacija časnika Delo.