John F. Kennedy, 35. predsednik ZDA, je bil ubit pred šestdesetimi leti, 22. novembra 1963, v Dallasu. Bil je človek časopisnih naslovnic, televizijskih nastopov, dognanih govorov, predsednik, ki je za seboj puščal atraktivne citate, ikona, mit, telesno šibak človek atletskega videza, promiskuiteten mogočnež, ki je vzbujal vtis skromnega družinskega moža.

Časopisni izvodi, ki jih hrani Muzej tiska, ga kažejo v njegovi bleščeči podobi. Njegov umor je bil svetovni medijski dogodek – kot pristanek na Luni. 
 

Tjaša Mužina, Maruša Dolinar, Žan Girandon, Pia Groleger, Luka Pleskovič, Simon Rozman, priznanje daljnogled 2022

Založba Goga, Novo mesto 2022

Vzporedni svetovi kot rešitev samote
V Skubičevem romanu Pa čeprav buldožer pisatelj pri petdesetih dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti: nekdanja sošolka – sam opaža, da ima težave s komunikacijo in morda avtistično motnjo – mu ponudi, da bi za njeno podjetje z računalniškimi igricami ustvarjal osebe. Kompleksne in zato nepredvidljive, enake živim bitjem, ustvarjal naj bi značaje s potlačitvami in nepredelanimi travmami, zato naj bi se igrica z nepredvidljivimi zapleti čim bolj približala resničnosti in siceršnjim odnosom. Vendar se zatakne na več ravneh; najprej zato ker pisatelj ugotavlja, da se pri ustvarjanju oseb vse bolj potaplja v lastno preteklost in išče tiste, ki jih je tako ali drugače prizadel. Ob tem se zaveda, da je odtujen svoji družini, da ne razume memov, ki nasmejijo njegovega odraščajnika. Ko žena in sicer manj družabni in odprti sin vdreta v njegov službeni računalnik, se potem v virtualnih svetovih pomenijo tisto, česar se iz oči v oči ne uspejo.

Skubic tokrat izbere protagonista, kakršnega dobro pozna, tako rekoč nekoliko bolj nerodno in malce odljudno verzijo sebe. V tem smislu je roman avtofikcijski, ob tem se zažira v same temelje literarnega ustvarjanja: kako in na podlagi katerih izkušenj pisatelj oblikuje svoje like, zakaj prepoznamo za avtorja značilne značaje in zaplete? Kakšna je avtorska odgovornost do oseb, ki jih je kreiral in potem dal na razpolago bralcu, v tem primeru morda okrutnemu in brezvestnemu igralcu kompleksnih računalniških igric, vajenemu »streljačin« in destrukcije?

Roman že v naslovu s parafrazo Minattijevih verzov opozarja, da moraš nekoga imeti rad, in pripovedovalca nezadržno muči radovednost, kaj na sosedovem dvorišču počne zaraščen in neraben buldožer. Skubic se spominsko vrača v čase hevimetalske scene in njenih prizorišč pa alternativne kulture in v uporna osemdeseta, hkrati, kot še nekateri drugi mlajši domači prozaisti, premišlja nove izzive in možnosti, ki nam jih prinaša tehnologija. Tako gre za očarljiv preplet znanstvene proze, ki napenja možnosti današnjosti z novimi tehnologijami, ter za izpoved o pisateljskem početju, ki je glede na nove izmišljene virtualne in vzporedne svetove nekoliko zastarelo in nepopularno. Skubic svoj roman in njegovega nosilca izpisuje neizprosno, na nedoločljivi meji izpovednosti, ki jo sicer na koncu relativizira s priznanjem, da je vse samo proza, torej izmišljija. Obenem z veščim prepletanjem novih tehnologih in starih vprašanj o ustvarjanju ter z njim povezano odgovornostjo in nebrzdano svobodo pri kreativnosti. 

Matej Bogataj    

Razstava skozi fotografski objektiv prikazuje in obiskovalcu ponuja vpogled v bojne aktivnosti pripadnikov slovenske teritorialne obrambe in milice med ključnimi trenutki na poti do uresničitve dolgo pričakovane samostojnosti naše države.

Na ogled danih 49 fotografij poskrbi za popotovanje skozi trenutke zgodovine, ki razkrivajo pogum, odločnost, vztrajnost in zavzetost tistih, ki so dokazali, da je slovenski narod tudi nepopustljiv in trdoživ. 

Različni fotografi, profesionalni in amaterski, ki so prispevali fotografije za razstavo, s tem omogočajo, da njihove vsebine postajajo del zgodovine in tako večnosti. In ob enem prebujajo spomine na obdobje slovenskega osamosvajanja ter so hkrati opomin, da vojna ne sme postati stanje duha.

Avtorji: Žan Girandon, Pia Groleger, Luka Pleskovič 
MA študenti industrijskega oblikovanja na ALUO

mentorica prof. Barbara Prinčič

V središču projekta je mehansko čiščenje vode na območjih z neustreznim ali pomanjkljivim javnim vodovodom. Približno 20 % Slovencev nima dostopa do javnega vodovoda in tudi tisti, ki ga imajo, pogosto raje uporabljajo vodo iz drugih, naravnih virov, ki pa je ponekod žal oporečna. Prisotna je bakterija E.coli. Dodola je kombinacija vernakularnih materialov in praks, naravnih in fizičnih pojavov ter sodobnih proizvodnih postopkov. Filter je iz zmesi gline in organskih snovi. Moduli iz vode odstranjujejo onesnažila v velikosti bakterij, tako da v njej ostanejo samo zaželene snovi, kot so minerali. Giroidna struktura, ki pospešuje filtracijo vode s povečanjem razpoložljive površine modula, je ustvarjena s tehnologijo 3D-tiskanja gline. Z upoštevanjem načel po vzoru Arhimedovega vijaka Dodola pretaka vodo skozi filter tako, da se zanaša na vodni tok in tako deluje na odročnih lokacijah, kjer ni elektrike.
Pilotni projekt je bil izveden na ruralnem področju Triglavskega narodnega parka. Njegova učinkovitost je potrjena s strani strokovnjakov, ki so sodelovali na projektu; strokovnjaki za vode, mikrobiologijo, kemijo, trajnost in drugi iz podjetij Bia, Waboost in Microbium. 
Gre za lep primer vernakularnega, trajnostnega in regenerativnega oblikovanja.

Utemeljitev priznanja:
Trajnostno naravnan projekt Dodola se ukvarja z eno najpomembnejših življenjskih dobrin – pitno vodo. Naravni materiali, kot so glina in organske snovi, se v kombinaciji s sodobno tehnologijo 3D tiska združujejo v funkcionalnem in z mislijo na prihodnost zasnovanem vodnem filtru. Upoštevanje Arhimedovih načel, izkoriščanje naravnih principov in virov energije, so našli svoje mesto v cenovno dostopnem oblikovalskem izdelku, ki posebno pozornost posveča krajem s pomanjkljivim javnim vodovodom in slabo električno oskrbo. Projekt Dodola predstavlja aktualno in nadvse dobrodošlo rešitev, ki bi lahko uspešno nadomestila nekatere dosedanje načine prečiščevanja vode ter poskrbela za njeno neoporečnost tudi na odročnejših območjih. Da ideja “drži vodo”, so že potrdili tudi številni strokovnjaki s področja mikrobiologije, kemije, trajnosti in drugih “voda”.

»PRIZNANJE DALJNOGLED« se podeli najboljšemu delu avtorja ali skupini avtorjev, ki v času prijave dela še niso dopolnili 30 let starosti. Nagrado prejmejo avtorji za najboljši odgovor na razpis oziroma izziv, ki ga razpiše Društvo oblikovalcev Slovenije. Postopek izbire nagrajenca ali nagrajencev je dvostopenjski in vključuje poleg komisije DOS tudi predstavnike strokovne in splošne javnosti.

V sredo, 5. aprila, ob 16. uri bo v Prvem preddverju Cankarjevega doma odprtje dijaške razstave likovnih, fotografskih in video del.

Na ogled bodo dela dijakov  Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, Gimnazije Vič, Gimnazije Bežigrad, Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, Dijaškega doma Bežigrad, Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Šolskega centra Ravne a Koroškem, Šolskega centra Novo mesto in šole Vizionart. 

Pregledna razstava Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture – RUK tvorijo Delavski dom Trbovlje (Trbovlje), KID KIBLA (Maribor) in PiNA (Koper).

Po treh letih interdisciplinarnega ustvarjanja, povezovanja različnih deležnikov in premikanja mej na področjih tehnologij razširjene resničnosti, robotike in umetne inteligence, digitalizacije in digitizacije kulturne dediščine ter ekologije in trajnostnega razvoja, bomo predstavili inovativne in vizionarske pilotne projekte, produkte, umetniška dela, festivale in izobraževalne programe. Skozi razstavljene projekte bomo povezali in predstavili več ustvarjalnih področij, metodoloških pristopov ter produkcijskih kontekstov, v okviru katerih skušamo nove tehnologije vpeljati v temeljne postulate sodobne družbe 21. stoletja po načelu humanizacije tehnologije. 
Soočenje z deli, ki izhajajo iz postulatov upoštevanja in (od)sevanja, odprtosti in sodelovanja, medsebojne vzajemnosti, zamisli in delovanja so bile ideje samo poriv sestavljanju delov v koherentno skupnost in odpiranju prostorov uresničevanja projektov z znanjem in vedenjem, iznajdljivostjo, raziskovanjem in eksperimenti kot umetniškimi elementi.
Kar smo izvajali in izvedli je odraz našega videnja humanizacije tehnologije. Tudi naše delo sedaj in razmišljanja o naprej, nadaljujejo zasnovo mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture na presečišču sodobnih tehnologij, znanosti in gospodarstva – RUK kot interdisciplinarnega vozlišča za razvoj inovativnih produktov in storitev za mehko in humano tehnologijo prihodnosti. Integracija umetnosti in kulture v znanstvene in tehnološke raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, podjetništvo, usposabljanje in izobraževanje s poudarkom na humanistiki in družboslovju, ekologiji, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju, je tudi vzpodbuda regijsko enakopravnejši Sloveniji, saj prispeva k enakomernemu razvoju regij in trem temeljnim stebrom razvojne strategije: digitalnemu razvoju, krožnemu gospodarstvu in Industriji 4.0.

Produkcije/koprodukcije in sodelovanja laboratorijev Mreže RUK: 

DDTlab 
Laibach: Kvadrofenija
Tomo Križnar, Bojana Križnar Pivk, Tanja Hanžič, Maša Jazbec: Nube 360°
Dunking Devils, HSE, Arctur, Iztok Kovač: Vertigo Bird 2020
Varvara & Mar, Žan Rajšek, Maša Jazbec: Robot Yaski Art
Laibach, Matic Bernot (STPŠ Trbovlje) in Društvo TNM: AR Laibach
DDTlab, AFormX: NeuroFly
Festival novomedijske kulture Speculum Artium 

HEKA 
Robertina Šebjanič, Sofia Crespo, Feileacan McCormick: AquA(l)formings – Interweaving the Subaqueous
Boštjan Čadež - Fšk: Gospod Procesor, razumete življenje?
Brad Downey: Nebesna ura, Apnenec 45º32'N, 13º38',
Maja Smrekar in Jonas Jørgensen: brute! force: Mehka odpornost
name: Time Will Tell 
Studio izkustvenega prostorskega zvoka - KUBER / HEKA: Joao Pedro Oliveira – 8-kanalni ambisonični miks
Studio izkustvenega prostorskega zvoka - KUBER / HEKA: Tamara Lašič Jurković, Matevž Kolenc,
Gašper Torkar, Mauricio Valdés San Emeterio – Binaural mix (prostorski zvok v slušalkah)
Biomateriali / Marko Vivoda in Gjorgji Despodov: Kočerja v »The Holy Crab«
Društvo Trajna / Ustvarjalni laboratorij KRATER
Cooperativa Puntozero, VRTeam, Slovenski planinski muzej Mojstrana: Exxplorers – Take a Walk on the Invisible Side
Poletna šola Design & Science 
Usposabljanje Creatorship
Izobraževanje Kulturni Management 
IZIS – festival sodobne intermedijske umetnosti

KIBLA2LAB 
KIBLA2LAB in Arboretum Volčji Potok: VRTN!CA
KIBLA2LAB in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega
Neo Christopher Chung z Diano Bohucko (VR) in Žigo Pavlovičem (VR): Umetne perspektive
Simon Whetham, Maša Dobrina, Valérie Wolf Gang, Monika Pocrnjić: Spremenjene perspektive
Tanja Vujinović: AvantGarden – Bios6 in MetaGarden – FlowR
Alice Daeun Kim: Manjšine
Vojtěch Radakulan: O vrtu prihodnosti
Laserski skeni za projekt Nevidni Maribor
Laserski sken razstave KIBLIX 2020–2021: Virtualni svetovi danes
Laserski sken KIBLA PORTALA
ANTROPOMORPHIA
Valérie Wolf Gang: Čudoviti obraz umetne inteligence
Mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX 

V času trajanja razstave bodo potekala javna vodstva in predstavitve. 

Mrežo raziskovalnih centrov umetnosti in kulture RUK (2019–2023) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

www.mcruk.si
 

Prihodnost si vsi predstavljamo kot svet z vedno več tehnologije, robotov in posledično geometrijskih elementov, ki na prvi pogled delujejo neudobno. A kaj če ni tako? Kaj če je to samo naša iluzija? Kolekcija Iluzija mehkobne prihodnosti nam kaže nove podobe elegantnega pliseja v kombinaciji gladkega, kompaktnega materiala v toplih tonih. Hladno siva paspulirna vrvica, ki se mehko vije med materialoma, nam daje iluzijo udobne prihodnosti tehnologije.

Utemeljitev nagrade
Elegantna kolekcija ženskih oblačil je domišljena združitev elementov arhitekture in modnega oblikovanja. V zahtevnih in hkrati skrbno in natančno ukrojenih oblačilnih kosih se ukrivljene, mehke linije kompaktne poliestrne tkanine premišljeno izmenjujejo z nevsiljivo strogimi, ravnimi linijami pliseja. Kolekcija je oblikovana s prefinjenim občutkom za eleganco, detajle in celovitost ter izdelana z veliko potrpežljivosti, jasnosti in odločnosti. Posrečena likovna artikulacija vizije robotizirane in tehnizirane prihodnosti, kjer se strogi geometrijski elementi »zmehčajo« v udobje nosljivosti, izkazuje avtoričin občutek za sodobno modno oblikovanje in hkrati otipljivo avtorsko noto. Prepričljiva, dodelana, oblikovalsko dognana in zrela kolekcija ženstvenih oblačil, katerih izčiščene in hkrati drzne estetike se ne bi razveselili le na razstavah, temveč tudi v oblačilnih trgovinah.
 

Odprtje: 17. maja 2022 ob 18. uri v Prvem preddverju

Razstava umetnosti tridesetih let, ki je na ogled postavljena v Galeriji CD od 21. aprila do 2. oktobra 2022, je na pobudo Cankarjevega doma v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani potekal interni natečaj za izdelavo vizualnega gradnika podobe razstave Izven okvirja. Natečaj je bil odprt za vse študijske smeri na akademiji. Informativna razstava v Prvem preddverju CD poleg zmagovalne predstavlja vse prispele natečajne rešitve. 


Sodelovanje Cankarjevega doma z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani