Cankarjev dom se v sodelovanju z Založbo Beletrina, ki je doslej izdala sedem del Dostojevskega, na razstavi poklanja velikemu avtorju, raziskovalcu najtemnejših kotičkov človeškega uma, s pregledom naslovnic njegovih del, izbranimi citati iz njegovih dnevnikov in besedil ter z razmišljanji prevajalcev in urednikov.

Razstava hkrati obhaja 25-letnico založbe Beletrina, zato bo ob tej priložnosti na ogled tudi vseh 532 naslovnic knjig, ki so do zdaj izšle v zbirki Beletrina, oblikovale pa so jih Tanja Semion, Andreja Brulc in Špela Trobec Jovanović. Razstavljeni bodo tudi portreti avtorjev in avtoric, ki so jih v fotografski objektiv ujeli Mankica Kranjec, Jože Suhadolnik, Joco Žnidaršič in drugi.

Naročila vodenj po razstavi: potrditev@beletrina.si

Ilustrirana različica romana Veliki Gatsby izstopa z nekonvencionalno obliko in barvitimi ilustracijami. V svojem delu sem želela preoblikovati klasično knjigo ter jo prikazati na moderen in neobičajen način. Hkrati pa je bilo pomembno ohraniti duh časa, v katerem se zgodba dogaja. Pri knjižnem prelomu sem čim bolj dosledno upoštevala Tschicholdova načela za oblikovanje knjig. Vseeno pa pri nekaterih elementih pride do namernega odstopanja. Na določeni točki jezik in oblikovanje le dosežeta svojo izrazno mejo. Besedilo sem potem skozi ilustracijo dopolnila in simbolizirala. Sicer je literatura za odrasle le redko ilustrirana, a si sama želim, da bi se to spremenilo. Tako ni presenetljivo, da sem se odločila v svojo knjigo vpeljati ilustracije. Te so v vektorski tehniki, najdemo pa jih tako na naslovnici kot v vsakem poglavju knjige.
 

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve.

V vseh prostorih Cankarjevega doma so skladno smernicami NIJZ zagotovljeni vsi pogoji za varen obisk razstav.
Razstava Henrija Cartier-Bressona ponovno odprta od 27. januarja naprej.
Razstave so odprte vsak dan od 10.00 do 19.00.
Vhod je s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).

Vstopnice za ogled razstave Henrija Cartier-Bressona so naprodaj pred Galerijo, ogled ostalih razstav je brezplačen.
Informacijsko središče (blagajna) CD je zaprto. Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si in ob delavnikih od 11. do 13. ure po T 01/2417-299.

 

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat trinajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, k so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Jurij Dobrila, Danijela Grgić, Julijan Krapež, Martina Obid, in Peter Jamšek (predsednik žirije), izbrala in podelila priznanja:

7 PRIZNANJ OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:
• Nataša Grandovec – Continuum vitae
• Robert Klun – C19 Chair.ity
• Gašper Demšar – M Hotel lobby
• Nataša Šušteršič Plotajs – Koronadnevnik
• Ljubica Čehovin – J. Plečnik - Wien, Praha, Ljubljana
• Društvo Pekinpah – Ali ima prihodnost ponovitev

3 PRIZNANJA OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:
• Ernest Bevc, Roman Pirnar – Theatrica
• Valentina Kolander – Politically Incorrect
• Irena Gubanc in Teja Jalovec – Trilogija Brodoloma

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO:
• Oskar Kogoj

PRIZNANJE ČASTNI ČLAN:
• Matej Feguš

4 PRIZNANJA DALJNOGLED:
Društvo oblikovalcev Slovenije je z namenom podpore mladim oblikovalcem letos drugič zapored izpeljala projekt imenovan »Daljnogled«. To je priznanje, za katero se lahko potegujejo oblikovalci do 30. leta starosti.

Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače kot za projekt Oblikovalski presežki: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija izbrala in podelila priznanja Daljnogled, ki so jih prejeli:
• Nina Auberšek – Veliki Gatsby
• Maja Vranjek – RoShade
• Lan Krebs – Svetilo Ginko
• Rob Svenšek – Gert Display

 
OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:

NATAŠA GRANDOVEC
Kolekcija brošk CONTINUUM VITAE
je oblikovalkino intimno raziskovanje in pripovedovanje o življenju. Kovinske trakove, srebrne in iz titana, sestavlja, prepleta in povezuje s številnimi kovicami v vedno nove oblike, zaporedja in spirale. Kolekcija pripoveduje o neskončnem gibanju, krhkosti življenja in ponovnih začetkih.

ROBERT KLUN
IKONA NOVE REALNOSTI - C19 CHAIR.ity
Avtor Robert Klun je stol C19 CHAIR.ity izvirno in duhovito oblikoval kot svojevrsten ustvarjalni odgovor na današnjo tesnobno realnost – pandemijo novega korona virusa.
Paradoks našega časa je upodobil kot svetlo, celo zabavno točko vsakega ambienta in s tem pozitivno posegel v posameznikovo doživljanje omejenega zaprtega prostora.
Kot trajni izdelek je hkrati pomnik in neločljivo znamenje današnjega časa ter za prihodnost nosilec številnih zgodb o današnjih doživetjih.
Stol C19 CHAIR.ity se posebej odlikuje s humanim dizajnom, uporabljenimi kakovostnimi materiali ter z izredno dognano in natančno izdelavo.

GAŠPER DEMŠAR
M HOTEL LOBBY
Ambient deluje sveže, lahkotno, izčiščeno in elegantno. Sam po sebi zadržano in hkrati izjemno prepričljivo. Obiskovalec se znajde v prostoru, ki vsestransko sodobno »deluje«, obenem pa se že z navzočnostjo le enega gosta spremeni in tako odgovarja na fluidne okoliščine sodobne stvarnosti.
 Pritegnejo igra in preplet oglatih ter zaokroženih geometrijskih form in pogumni barvni kontrasti.
S posebno vlogo v prostoru izstopa informacijski pult s pritajeno, hkrati pa dominantno dramatično geometrijsko kompozicijo poševnin v črno-belem kontrastu. Indirektni linijski svetlobni efekti izpostavljajo kompozicijo vertikal in horizontal ter ritmiko svetlobnih odsevov in senc.  
Kubusne oblike omehčajo mehke forme foteljev, ki s svojo srčno rdečo barvo ustvarjajo harmonični kontrast.
Pogumen, igriv, obenem pa tudi seriozen ambient, vse v ravno pravem razmerju. Izziv prostora in izziv časa postajata v tej rešitvi enovita projektantska poteza, pričevalca trenutka in hkrati izzivalca naslednjega.

NATAŠA ŠUŠTERŠIČ PLOTAJS
KORONADNEVNIK
»Koronadnevnik je nastajal v spomladanski ustavitvi delovanja zaradi covida 19, ko se je življenje nenadoma in popolnoma spremenilo ter od nas zahtevalo, da na novo razmislimo gradnike in prioritete našega vsakdanjika,« zapiše avtorica v obrazložitvi dela. Prav vsi razumemo ta stavek, saj ni samo naključna misel, temveč je zakodiran v naši zavesti za vekomaj. Leto, ki se bo kmalu izteklo, je zaznamovano in nekoč, ko se ga bomo spominjali ali se ozirali nanj, nam bodo takšni Koronadnevniki še kako pomagali k boljšemu razumevanju nove realnosti, ki smo jo podoživljali. In če umetnik zrcali zunanji svet in ga skozi prizmo osebnega doživljanja zlije v novo stvaritev, so ilustracije Nataše Šušteršič Plotajs čisti eliksir življenja, mazilo in obliž ter dokaz, da umetnost in ustvarjanje vedno najdeta izhod, tudi iz tako brezizhodnih razmer, kot smo jim še vedno priče. Je opomin, da je skrb za takšno umetnost prednostna naloga družbe, ki želi ohraniti spomin in kodirati prihodnje vedenje, če želi (pre)živeti izkušnje in izzive, ki jih bo nemara v prihodnosti še več.
Plakati Kdo me v resnici stiska za vrat?, Nekaj je v zraku, Metamorphosis izhajajo iz ilustracij, nastalih iz dnevnika, ter povzemajo komentarje in razmišljanja, ki so se izluščili ob posamičnih stopnjah sprejemanja nove stvarnosti.
Avtoričino delo Koronadnevnik je platno vsakdanjega življenja, ki vam vbrizga drugačno cepivo, ampak zato nič manj esencialno za preživetje. Nariše vam nasmeh na ustnice, zjasni obraz in vas opremi za lažje spopadanje s težavami. Saj to je tudi namen dnevnika! Hrani spomin in opominja na vse minulo, ki se v tem primeru zlije v eksplozijo barv, vtisov, spominov in besed. Delo izjemne izvirnosti, ubranosti in življenjskosti!
 
LJUBICA ČEHOVIN: 
KOLEKCIJA UPORABNIH DARIL IN SPOMINKOV J. PLEČNIK – WIEN, PRAHA, LJUBLJANA
Kolekcija J. Plečnik – Wien, Praha, Ljubljana pomeni izjemen oblikovalski prispevek oblikovanja uporabnih predmetov, daril in spominkov.
Konceptualno in vsebinsko izhaja in nadgrajuje predhodno zbirko »Zajtrk s Plečnikom«, kar daje avtoričinemu oblikovanju še posebno vrednost ustvarjalne kontinuitete.
Predmeti predstavljene kolekcije so dosežek daljšega in poglobljenega raziskovanja novih oblikovalskih pristopov pri kreiranju daril in spominkov, ki uporabnike svojstveno rahločutno opozarjajo in izzovejo k razmišljanju o naši specifični kulturni dediščini.
Z uporabljenimi skrbno izbranimi materiali, selekcioniranimi grafičnimi podobami in igrivimi barvami  oblikovalka po svoje osebno izkazuje poklon J. Plečniku kot velikemu umetniku in njegovi ustvarjalni veličini.

ZAVOD PEKINPAH
Razstava »ALI IMA PRIHODNOST PONOVITEV« v galeriji Kresija
predstavlja izjemno potezo v času in okoliščinah skoraj popolnega zanemarjanja dokumentarnega dogajanja v povezavi z aktualnim ali nedavnim. Gre za avtorski projekt, ki naj bi po svoji naravi muzejski stroki in v tej zanesljivo s širšim strokovnim razmislekom postal del v strokovno raziskovalnem nizu. V smislu enkratnega dejanja ga DOS razume predvsem kot pobudo in pogled avtorjev, hkrati pa zagotovo kot osnovo za precej širši dokumentarni pogled nekoč v prihodnosti. Natanko ta komponenta se izrazito zrcali v naslovu razstave, ki kaže na zavedanje vrzeli in nujnosti bolj poglobljenih raziskav v prihodnje. Vsekakor gre za povsem avtorsko in vsestransko neoporečno stvaritev, ki si predvsem v duhu aktivne pobude ali celo izziva javnim institucijam nedvomno zasluži prepoznavo stanovske organizacije slovenskih oblikovalcev. 

Razstava Vdove in pankrt je oglušujoče prazne hodnike Cankarjevega doma ves čas epidemije opozarjala na dejstvo, da oblikovanje zmore reševati raznovrstne izzive. Ko so se njeni avtorji po odpovedani otvoritvi vrnili k delu, so se vsak na svoj način spopadli z reševanjem raznovrstnih težav, ki jih je prinesla nova realnost. Svoje uvide oblikovalskega dela na področju kulture, gospodarstva in zdravstva bodo z nami delili v pogovoru, v katerem bodo opozarjali na ključni pomen vključevanja oblikovalcev v delovne procese raznovrstnih strok, ki se s pravim načrtovalskim in oblikovalskim nasvetom zmorejo odločneje pripraviti na nemirne čase.

Realno fotografije je danes polje, v katerem se mudi na milijarde fotografij, ki tam živijo, se same reproducirajo, migotajo s frekvenco digitalnega zaslona, se krasijo z všečki, komentarji in opazkami ter se stalno borijo za bežno pozornost – tako bežno, da se zdi, da za to »novo« fotografijo niti ne potrebujemo več »stare« fotografske pozornosti – ker to nadomesti neka druga, globlja, za nekatere celo zlovešča pozornost očesa algoritemskega aparata. Je danes sploh pomembno, kako fotografije vidimo in izkušamo mi, ljudje? Ali pa je primernejše vprašanje, kaj vidi Google? Res, kaj vidijo »očala«? Zdi se, da tu gledamo skozi prozoren zaslon, skozi »okno v svet« (kar je bil dolgo vzdevek fotografije), medtem ko v resnici gledamo zaslon sam – tančico prozornosti, ki zagrinja resničnost. Če bi lahko stopili skozi očala – kakšen svet bi našli na drugi strani?

Projekti Zajčje luknje izražajo dvom v današnjo stvarnost in obenem razkrivajo načine njene tehnološke vpetosti, namigujejo pa tudi na možnosti njenih prihodnjih ureditev.

Razstavo bodo s svojimi komentarji pospremili trije predstavljeni slovenski vizualni umetniki in oba kuratorja razstave.

Pogovor med francosko vizualno umetnico Marion Balac in docentom Fakultete za elektrotehniko UL Jožetom Guno 27. februarja bo potekal v angleškem jeziku v sejni sobi M3/4. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, sokurator razstave in urednik revije Fotografija.

V sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija
 

V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Žirija Društva oblikovalcev je ob nominaciji za mlade oblikovalce DALJNOGLED 2019 zapisala:

SCENOGRAFIJA AVTORSKE PREDSTAVE OTROCI NA OBLASTI
Scenografija predstave Otroci na oblasti sledi bleščeči ideji materialističnega
sveta kot prostora za štirimi stenami, kjer je patriotizem predstavljen kot omejenost,
ideologija kot grožnja, prihodnost kot resnica, medtem ko morala, odgovornost in pravila ne
obstajajo. S stopnjevanjem drame se navzven črne in navznoter bele stene odpirajo,
s čimer občinstvo vse bolj spoznava družbo in postaja del nje.

Podatki o predstavi

OTROCI NA OBLASTI
po igrah Rogerja Vitraca in Dušana Jovanovića
V. semester DI, GLR in DSU Gledališče Glje, januar 2019

Režija: Luka Marcen
Dramaturgija: Tery Žeželj
Scenografija: Nika Curk
Kostumografija: Ana Janc
Oblikovanje svetlobe: Nastja Miheljak
 Avtor glasbe: Martin Vogrin

Igrajo:
Viktor: Martin Mlakar
Zmago Koželj: Žan Brelih Hatunić
Karel Koželj: Andraž Harauer
Emilija Koželj: Lara Fortuna Liza: Nika Vidic
Ester Grom: Lara Wolf Tone Grom: Gal Oblak
Tereza Grom: Lana Bučevec Admiral Samo Strel: Luka Bokšan
da: Julija Klavžar

Mentorji:
Dramska igra in gledališka režija: doc. Matjaž Tribušon, red. prof. Matjaž Zupančič
Dramaturgija: izr. prof. dr. Tomaž Toporišič
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: doc. Alojz Svete, izr. prof. dr. Katarina Podbevšek

Leto izvedbe 2019

Gostovanja:
FIST v Beogradu (11. maja 2019, Beogradsko dramsko pozorište) nagrajena z GRAND PRIX – nagrada za najboljšo predstavo v celoti
ITSelF v Varšavi (6. oktobra 2019, Teatr Collegium Nobilium)
Borštnikovo srečanju v Mariboru (20.oktobra 2019, Slovensko narodno gledališče Maribor)

Predstava po motivih dram Rogerja Vitraca in Dušana Jovanovića Otroci na oblasti, v režiji Luke Marcena in dramaturgiji Tery Žeželj, je nastala kot produkcija V. semestra DI, GLR in DSU Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 2018/19. Premierno je bila uprizorjena 19. januarja 2019 v Gledališču Glej, ponovljena pa na festivalih FIST v Beogradu (11. maja 2019, Beogradsko dramsko pozorište), ITSelF v Varšavi (6. oktobra 2019, Teatr Collegium Nobilium) in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (20.oktobra 2019, Slovensko narodno gledališče Maribor).

Aktualna predstava »Otroci na oblasti« razgalja sodobno družbo, katere cilj je užitek in zabava do konca. Tudi za ceno kaosa in smrti. Likovna podoba predstave, scenografija (Nika Curk), tako kot tudi kostumografija, osvetlitev in glasba, sledi ideji bleščečega materialističnega sveta, kamor vstopajo liki, prežeti s popačenimi, izprijenimi in nezdravimi medsebojnimi odnosi. V zaprtem svetu, kjer je patriotizem predstavljen kot omejenost, ideologija kot grožnja in prihodnost kot resnica, se ne razmišlja o morali, pravilih in odgovornosti.

Scenografija je minimalistična, sestavljena iz štirih sten, kjer je navzven vse črno in turobno, skozi okna v stenah pa opazujemo belo notranjost, kjer se odvija zabava. Ta je vedno bolj bučna in glasna, gledalec pa, ko se stene počasi odpirajo, spoznava družbo v prostoru in postaja del nje.

Podelitev nagrad bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri.

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že dvanajsto leto podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.

Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:

Mateja Škofič, Nina Hercog, Julijan Krapež, Jurij Dobrila in Peter Jamšek

izbrala in podeljuje:

• 2 priznanji »Oblikovalski presežek«: Edi Berk, Dan Lenard
• 4 priznanja »Oblikovalski dosežek«: Irena Gubanc, Teja Jalovec, Martina Obid, Mateja Panter, Oloop
• 1 priznanje za življenjsko delo: Alan Hranitelj

Poleg omenjenih priznanj letos prvič uvajamo priznanje »Daljnogled«, za katero so se potegovali mladi oblikovalci do 30. leta starosti. Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Prejemniki priznanj Daljnogled so:
Nika Curk – scenografija, Silina Pintar – MiCreate, Teja Jalovec – analogno digitalna knjiga, Julija Karaž, Neža Medved – polimer

Razstave so odprte od ponedeljka do sobote od 12. do 19. ure. Ob nedeljah so zaprte.

Vstop v Galerijo CD in druge razstavne prostore je pri službenem vhodu s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).

Skladno s smernicami NIJZ o postopnem odpiranju muzejev, galerij in drugih prostorov, kjer poteka sorodna dejavnost, vas prosimo, da ob obisku upoštevate naslednje usmeritve>>

Avtorji: Ajda Bevc, Petra Bukovinski, Hana Jesih, Maša Majce Mesarič, Ajda Schmidt, Jan Virant
Kurator: Radovan Jenko

Mnoštvo tiskovin, spletnih strani, aplikacij in plakatov, v katere nevede nenehno gledate, je nekdo sproduciral: tekst, ki ga gledate, je nekdo postavil; črke, v katerih je zapisan, nekdo izrisal; vsak predmet, ki se ga dotaknete, je bil oblikovan – ustrezno ali ne, oblikovan pa vendar. Javnega diskurza o rezultatih oblikovalskega dela pa je mizerno malo in pogosto ostane na površinskem sloju okusa, sloga in všečnosti. Všeč? Všečkajte in delite!

Šesterica nekaterih vidnejših predstavnikov nove generacije oblikovalcev, diplomantov Oddelka za oblikovanje ALUO, bo na skupinski razstavi s primeri iz svojih preteklih projektov izrisala konkretne tehnične zakonitosti, ki določajo oblikovalski proces, in tolmaško vlogo oblikovalca, ki izčišča srž naročnikovih zamisli, iz njih zasnuje primerne končne rešitve ter na svoji poti pobija vdove in pankrte.

Kuratorska ekipa (Membrana): Jasna Jernejšek, Jan Babnik

Razstavljajo: Marion Balac (Francija), Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger (Švica), Miha Godec & Valerie Wolf Gang (Slovenija), Simon Menner (Nemčija), Špela Škulj (Slovenija)

Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost »kraje duš« do sodobnega prepričanja v njeno moč »kraje podatkov« se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora. V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu. Fotografija nam je dala novo – izrazito fotografsko – razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega – čarobnosti sveta, torej.

Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo »analogno« magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti – magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.