Ime projekta – Razstava Svobodni človek – Idrijski festival, Jožefov jašek, Idrija, junij 2024
Avtorji: študenti 1. in 3. letnika Oblikovanja tekstilij
Mentorica: Marija Jenko

Razstava Svobodni človek je izviren skupinski projekt študentov 1. in 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil v sodelovanju s Čipkarsko šolo Idrija. Študentje so s pomočjo kreativnih posameznikov spoznavali kulturno izročilo Idrije in ga inovativno prenesli v poustvaritve tradicionalne idrijske čipke. 
Svobodni človek je dragocen podvig študentov, mentorjev in klekljaric, ki s tekstilnimi umetninami posega v živ spomenik rudarske dediščine, ga obuja in povezuje s sodobnostjo. 
 

V sodelovanju z Društvom slovenskih oblikovalcev

Ime projekta: MOJCA
Avtorja: Jaka Podgoršek, Sara Šmid
Mentorica: prof. mag. Nataša Peršuh, UL NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

Mojca je izviren, slikovit in duhovit pogled na slovensko identiteto. Mlada oblikovalca sta svoji kolekciji oblačil, v katerih vsak po svoje likovno artikulirata elemente slovenske kulturne dediščine, povezala v zanimivo vizualno pripoved. Ta iskrivo in nostalgično oživlja spomin na preteklost ter nagovarja generacije različnih estetskih in kulturnih okolij. Oblikovalca izkazujeta zavedanje o aktualni družbeni in okoljski problematiki. Z nadciklažo starih oblačil in uporabo odsluženih materialov odgovorno pristopata k oblikovanju oblačilnih kolekcij, z vključevanjem sodobnih tehnologij in medijev pa dediščino posrečeno umeščata v današnji čas.

V sodelovanju z Društvom slovenskih oblikovalcev

Ime projekta: Razvoj, zasnova in oblikovanje družabne igre Lost Path (Izgubljena pot)
Avtorica: Trina Razboršek 
Diplomsko delo na Fakulteti za dizajn
Mentorica: doc. mag. Nataša Vuga

Oblikovalka Trina Razboršek je pristopila k oblikovanju družabne igre holistično, začenši s poglobljeno raziskavo, s pomočjo katere je definirala usmerjenost zabavne igre, ki je nakazovala na logično-matematični model in tip inteligentnosti. Na podlagi izsledkov raziskave je razvila model igranja, oblikovala karte, embalažo in knjižico s pravili igranja. Igra poleg enigmatično oblikovanega znakovno pomenskega logotipa, ki v imenu simbolizira labirint, kar je osrednji medij igre, ter poleg likovno dognane vizualne identitete kart, zgodbe in embalaže vsebuje tudi do potankosti preštudirane psihološke in miselne učinke. Krepi namreč logično-matematično in prostorsko inteligentnost, igralca vodi k taktičnemu in logičnemu načrtovanju, spodbuja tekmovalnost, občutek osebnega uspeha (seveda ob dobro premaganih ovirah labirinta) ter ponuja užitek, zabavo in sprostitev, s tem pa krepi pozitivna čustva igralca-uporabnika kart. Model igre, ki ga je razvila Trina Razboršek, presega okvir zgolj dobrega grafičnega oblikovanja, zato za tako celosten pristop žirija podeljuje priznanje DOS.
 

V sodelovanju z Društvom slovenskih oblikovalcev

Ime projekta: Prostor v času – čas v prostoru 
Avtorica: Teja Duhani
Mentorici: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič in doc. mag. Arijana Gadžijev, UL NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

V času, ko imamo še priložnost izkušati vse štiri letne čase, je mlada oblikovalka svoje doživljanje vtisnila v sodoben tekstilni koledar. Pri izvedbi se je odločila za pomlad, ki ji predstavlja prebujenje, novo rojstvo, začetek, upanje. Mehkoba tekstila, ki se skozi elemente, povzete iz različnih kultur, izrisuje v igrivem tekstilnem zatočišču, pričara občutek veselja in pomaga pri obvladovanju težkih misli. Likovno in vsebinsko prijetno tekstilno brbotanje je kolaž različnih tekstilnih tehnik in tehnologij, s katerimi avtorica raziskuje površino, barvo, teksturo, razmerja med drobnim in velikim, polnim in praznim, hrapavim in gladkim. Poetična kolekcija tekstilnih izdelkov za dom izkazuje bogato avtoričino domišljijo, rahločuten odnos do ljudi in narave, široko in večplastno znanje ter odgovoren pristop k oblikovanju.
 

V sodelovanju z Društvom slovenskih oblikovalcev

Ime projekta: Ruderalni premik
Avtorja: Kristi Komel
Mentorici: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič in doc. mag. Arijana Gadžijev, UL NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

Projekt Ruderalni premik tekstilne oblikovalke Kristi Komel je celovit in inovativen odgovor na problematiko razraščanja invazivnih rastlin ter željo po več konstruktivnih prijemih pri njegovem omejevanju. Obravnava tematiko uporabe japonskega dresnika, invazivne rastline kot alternativnega vira materialov v tekstilstvu po načelih regenerativnega oblikovanja. Iz papirja japonskega dresnika je bila izdelana preja, ki bila nato ročno tkana v kolekcijo tekstilnih kosov s poudarkom na teksturi. Oblikovalka celostno raziskuje tehnike tkanja, vezave ter uporabo drugih delov japonskega dresnika, kot sta les in barvni izvleček iz korenike. Rezultat projekta so tekstilni kosi, izdelani iz papirja, ki potiskajo meje dvodimenzionalnosti tekstila in so popolnoma biorazgradljivi. 

Doživeta arhitektura je vselej tudi odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora in narave. Vendar je razmerje med človekom in arhitekturo vzajemno ter vedno poteka tudi v obratni smeri, zatorej arhitekturna stvarnost tako ali drugače vpliva na človeka in njegovo naravo ter kot utelešena misel nanj prenaša pomene in občutke.

Osrednjo nit dela in razmišljanja je na delavnicah z naslovom Atmosfera kot predmet arhitekture določal pogled na arhitekturo iz perspektive globljega, senzorialnega doživetja. Takšno doživljanje izvira iz dejstva, da arhitektura sporoča ter v nas vzbuja različne zaznave in občutke, ki presegajo zgolj zaznavanje s čutili. Dotik in vonj neobdelanega lesa nas denimo povežeta z dogodkom, ki se nam je pripetil v gozdu; temni in senčni prostori lahko vzbujajo spokojnost ali pa strah; zaradi omamnega vonja cvetja podozžvimo atmosfero babičinega vrta ali spomine na otroštvo in podobno. Za takšno rahločutno zaznavanje je potrebna določena mera notranje radovednosti in pripravljenosti, čujecč pristop do življenja. čuječa arhitektura je tako nenehen, vedno znova potekajoč proces zavedajočega se spoznavanja prostora in človekovega doživljanja v njem. To nam omogoča spoznavanje arhitekture tudi iz drugih, bolj abstraktnih zornih kotov.

Udeleženci delavnic s skicami, konceptualnimi risbami, fotografijami, besedili, grafičnimi odtisi in fotografijami predstavljajo svoje doživljanje prostorov.

Mentorji:
izr. prof. Leon Belušič, FA; Miha Benčina, FA; Sara Bogicevic, FA

Gostujoči mentorici:
prof. Maruša Zorec, FA; izr. prof. mag. Zora Stančič, ALUO 

Študenti 2024:
Luka Arsič, Tinkara Bizjan, Anton Jakob Bonča, Val Brudar, Nikolina Dukarić, Larisa Lara Govekar, Tilen Kos, Pavlina Košir, Nika Kupćić, Pegi Pika Lešnik, Daša Letnar, Tinkara Ličen, Erazem Likar, Jana Lovka, Tomaž Ogrič, Julija Petrovčič, Nadej Rešek, Olga Ushakova

študenti 2025:
Kim Anžel Lara, Ariel čuk, Larisa Lara Govekar, Tina Krebelj, Manca Mencej, Aleš Miljuš, Nina Nadj, Tomaž Ogrič, Barbara Pori, Val Požar, Alja Pušič, Lenart Pustovrh, Žiga Režek, Mark Tomšič Tekavčič, Nejc Vrbovšek
 

Priznanje daljnogled je letos prvič deležno posebnega dogodka. 
13. 3. 2025 ob 18. uri je potekala podelitev priznanj in pop-up razstava v Cankarjevem domu. Priznanja po izboru žirije DOS  je društvo podelilo spodaj navedenim avtorjem oz. skupini avtorjev. 

V naslednjih mesecih si bodo na panoju v prvem preddverju Cankarjevega doma sledile vizualne predstavitve 5 nagrajenih projektov v naslednjem vrstnem redu: 

20. 3. – 7. 5.         Svobodni človek – študenti NTF
8. 5. – 2. 7.           Ruderalni premik – Kristi Komel
3. 7. – 27. 8.         Prostor v času, čas v prostoru – Teja Duhani
28. 8. – 8. 10.       Lost Path – Trina Razboršek
9. 10. – 19.11.      Mojca  – Sara Šmid, Jaka Podgoršek

Vljudno vabljeni k ogledu.

9. maja mineva 80 let od konca druge svetovne vojne v Sloveniji. Dobre tri mesece pozneje se je največji vojaški spopad v zgodovini končal tudi v Aziji. Vzpon, nasilje ter zlom nacizma in fašizma so v realnem času dokumentirali časopisi. Tisk, ki je spremljal drsenje v vojno, njen izbruh, divjanje in konec, je eden od materialnih ostankov tistega časa. Okrogla obletnica, ki jo praznujemo, je zadnja, ki jo praznujejo udeleženke in udeleženci osvobodilnega gibanja. Najmlajši bodo vsak trenutek stari sto let. Čez deset let njihovih pričevanj ne bo več. 

Muzej tiska je po bolšjih sejmih, podstrešjih, kleteh, garažnih razprodajah, v antikvariatih in na dražbah zbiral stare časopisne izvode, ki pripovedujejo o drugi svetovni vojni. Zbirka je nastajala več kot dve desetletji. Nekateri časopisi so izhajali v ilegali, razpečevali so jih kurirji. Nekateri so v velikih  nakladah izhajali na predelih sveta, kjer vojna ni divjala. Časopisne vsebine nikakor niso enoznačne. Nekateri časniki so opevali Hitlerja, nekateri Stalina. Hkrati pa detajli, natisnjeni pred več kot osemdesetimi leti, neprijetno spominjajo na sodobni čas. Ob branju Hitlerjevih zahtev, povezanih s Češkoslovaško ali Poljsko, se bralec težko izogne vzporednicam s sedanjostjo. 
 

Letos slovensko oblikovanje praznuje pomembno obletnico. Leta 1984 se je z ustanovitvijo oddelka za oblikovanje v sklopu Akademije za likovno umetnost v Ljubljani začelo izobraževanje oblikovalcev.

Zato so se v Društvu oblikovalcev Slovenije odločili, da podelijo priznanji – Akademiji za likovno umetnost ter študentu in diplomantu prve generacije ALUO, Marjanu Žitniku. 
Društvo oblikovalcev Slovenije podeljuje častno članstvo Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Marjanu Žitniku pa priznanje za življenjsko delo, ki obsega štiri desetletja neprekinjenega ustvarjanja v industrijskem oblikovanju. 

Priznanje DOS za življenjsko delo 
Marjan Žitnik 

Marjan Žitnik je v slovenski oblikovalski zgodovini zadnjih desetletij svojevrstna posebnost. Morda je celo edini industrijski oblikovalec, ki venomer pokončno vztraja v svojem razmeroma ozkem polju oblikovalske dejavnosti. Kljub dejstvu neprestanega razkrajanja slovenske industrije nasploh mu je uspelo najti sogovornike in stranke, ki so znali doumeti vlogo oblikovalca. V številnih primerih se zdi vloga oblikovalca Marjana Žitnika manj ali komaj zaznavna, a ravno v tem je njegov prispevek skoraj neprecenljiv in vreden širše strokovne obravnave. Natančnejši pogled v njegovo delo pa nakazuje razumevanje industrijskih procesov, tudi delovanje vzdrževalcev in serviserjev, številni so mu zagotovo hvaležni, pa čeprav so oblikovane naprave brez avtorjevega podpisa. 
Kot študent prve generacije slovenskih industrijskih oblikovalcev je Žitnik zanesljivo izjema. Kljub dejstvu, da se industrija v Sloveniji že več kot tri desetletja krči, lahko ugotovimo izjemno obsežen nabor Žitnikovih del, ki so predstavljena v njegovi monografiji. 

DOS – oblikovalski presežek za leto 2024
Kolektiv Oloop za razstavno-raziskovalni projekt IZDELEK KOT SPREMEMBA
Na ogled v Galeriji DLUL od 5. do 14. januarja 2024

Žirija DOS je v omenjenem projektu skupine Oloop družbeno vlogo projekta prepoznala kot presežno v času in prostoru (razstave). V življenju velja, da je spreminjanje edina stalnica. V zadnjem desetletju smo priče temu dejstvu tudi na področju oblikovanja. Zadovoljevanje posameznikovih potreb z različnimi izdelki, h katerih produkciji smo prispevali (in še prispevamo) tudi oblikovalci, ter naj bi po definiciji fizično vsakodnevno lajšali delo in življenje slehernemu posamezniku, se širi v zadovoljevanje globljih notranjih duševnih in čustvenih potreb posameznika. Spreminja se torej vloga oblikovanja. Ta trend – torej spreminjanje in družbeno potrebo pri nas prepoznava skupina Oloop, ki se v zadnjih letih loteva projektov, za katere so značilni vključujoči, sodelovalni in soustvarjalni pristopi in procesi. 
 

Priznanje DOS oblikovalski dosežek
Alja Herlah
Dotless type

Dotless type je digitalna platforma, ki predvsem zagotavlja podporo mladim tipografskim
oblikovalcem, jim ponuja priložnosti za predstavitve – izdajo črkovnih vrst in jih želi motivirati za dokončanje projektov. Številni začetniki so v svojih študijskih razmislekih naredili marsikaj, a večina tega na žalost ostaja nekje v ozadju ter zunaj zaznavanja stroke in javnosti. 

Priznanje DOS oblikovalski dosežek
Jasna Šafar
Florian

Pričujoči Florian je zanimiv izdelek, saj skuša gasilsko napravo udomačiti ter jo približati vsakemu okolju, prostoru in opremljevalcu lastnega doma ali javnega pisarniškega okolja. Projekta Florian ne razumemo kot dokončne rešitve idealnega maskiranja, ampak predvsem kot širši izziv oblikovalski stroki, ki so ji naprave za požarno varnost in podobne z leti nekako ušle s polja ustvarjalne pozornosti. 

Razstava Vesti, ki niso zbudile vesti odpira spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici in ponuja pretresljiv vpogled v novinarsko pokrivanje ene največjih človeških tragedij po drugi svetovni vojni, genocid v Srebrenici. Razstava z izborom časopisnih naslovnic in izrezkov iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki jih je izbral Ali Žerdin, prikazuje, kako so novice o teh dogodkih pronicale v javnost – in kako je kljub temu svet ostal nemočen pred bližajočo se katastrofo.

Vsaka naslovnica razstave nosi dvojni pomen: kot zgodovinski zapis in kot opomin, da brezbrižnost omogoča ponavljanje takšnih tragedij. Sporočilo razstave je jasno. Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili. Razstava tako ne daje zgolj vpogleda v takratne dogodke, temveč odpira vprašanja o vlogi medijev, oblasti ter vsakega posameznika pri soočanju s krivicami in preprečevanju genocida. 

S sporočilom, da smo vedeli, a nismo preprečili, nas Vesti, ki niso zbudile vesti povabi h globokemu premisleku o neukrepanju in h kolektivni odgovornosti. 

Razstava je del spominskega programa »8372 živih spominov«, ki ga Kulturno-izobraževalni zavod MKC izvaja v sodelovanju in s podporo partnerjev ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Polletni spominski program vključuje različne aktivnosti, namenjene ohranjanju spomina na žrtve in ozaveščanju javnosti. Več o programskih aktivnostih in genocidu v Srebrenici si lahko preberete na www.srebrenica.si

Spominski program 8372 živih spominov ob 30. obletnici genocida v Srebrenici poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.