Odprtje: 17. maja 2022 ob 18. uri v Prvem preddverju

Razstava umetnosti tridesetih let, ki je na ogled postavljena v Galeriji CD od 21. aprila do 2. oktobra 2022, je na pobudo Cankarjevega doma v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani potekal interni natečaj za izdelavo vizualnega gradnika podobe razstave Izven okvirja. Natečaj je bil odprt za vse študijske smeri na akademiji. Informativna razstava v Prvem preddverju CD poleg zmagovalne predstavlja vse prispele natečajne rešitve. 


Sodelovanje Cankarjevega doma z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani

Šest individualnih sedežnih enot iz pretežno sekundarnih materialov je v prejšnjem študijskem letu nastalo kot pobuda in skupno delo podiplomskih študentov industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Produkt je zasnovan na način, da omogoča večkratno popravljanje in menjavo obrabljenih elementov. Kotiček študentom daje prostor za odmik in delo v prostoru, ki je namenjen korekturam in predavanjem. Enote so prosto pomične in omogočajo poljuben sestav za skupno ali individualno uporabo. Ob semestrskih razstavah nam zunanje stene služijo kot prilagodljive razstavne površine za plakate.
 
 
Projekt je nastal v prizadevnju za uporabo ekoloških materialov ali materialov sekundarnega izvora.
 
Filc je proizvodni ostanek podjetja Filc d.o.o.
Odpadni tekstil (pribl. 13 kg/enoto) je uporabljen kot zvočna izolacija v stenah in prihaja iz Ekološke zadruge Dravograd.
Kartonasti tulci so odslužili podjetju Lokatex.
 
Za podporo se zahvaljujemo tudi podjetjem:
DS Smith d.o.o.
Donar d.o.o.
Fintex d.o.o.
 

Študentka oblikovanja Pia Šilec je kandidirala s kolekcijo oblačil, ki je nastala v okviru dodiplomskega študija Mode in tekstilij pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti na Fakulteti za dizajn v študijskem letu 2020/21. Avtorica je s kolekcijo skušala prikazati organskost narave. Koncept oblikovanja sloni na naravnih linijah v odtenkih zemeljskih barv.

Kolekcija temelji na prevelikih krojih, izpeljanih iz moške konfekcije. Oblačila poudarjajo velikopotezne organske linije, postavljene asimetrično na kroj oblačila, ki dajejo kolekciji prijeten, edinstven in ženstven videz. Organske linije ločujejo krojne dele glede na barve.

Z občutkom za prave odtenke je Pia Šilec izbrala bordo rdečo, oranžno, olivno zeleno, roza in belo. Čeprav te niso umirjene, skupaj z vijugastimi linijami vseeno učinkujejo usklajeno in elegantno. Prav vsak model kolekcije izraža različnost in individualnost ter navdih narave, ki postaja vedno bolj pomembna in je deležna vedno več pozornosti.

Avtorici je uspelo inovativne kroje, primerne materiale in barvne odtenke uskladiti z duhom časa, s čimer je pokazala lastno kreativnost in svoj odgovor na izzive sodobne družbe.
 
Društvo oblikovalcev Slovenije išče najboljše projekte mladih oblikovalk in oblikovalcev. Rešitve mladih avtorjev bodo posamezno predstavljene v tekočem letu.
 

Javno vodstvo po mednarodni fotografski razstavi Koža/Skin bo v četrtek, 3. marca, in v četrtek, 10. marca, ob 18. uri, v Prvem preddverju.
Vodili bosta kuratorki razstave Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj.


Koža – organ, meja, ščit, medij, metafora. Ta prepustna površina našega telesa predstavlja oviro »zunanjemu« svetu, tvori vidno teksturo naše javne osebnosti, hkrati pa je varovalka zaznavajočega notranjega jaza, ki posreduje in konstruira naše okolje. Klešeta jo prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur. Je del širšega družbenega tkiva, obdaja jo pogled drugih, a zdi se, da diha predvsem sama. Je membrana sveta in posameznika – iz nje z enako silo seva in se vanjo vpisuje identiteta.

Razstava Koža razkriva različne fotografske prakse, ki se dotikajo kože, pa naj bo to nežno ali grobo, vse od njene površinske čuječnosti, mikroskopskih gradnikov pa do njene družbene utelešenosti – v ekonomiji pogleda nihajoče med želenim in zahtevanim koža razkriva telesnost, razmerje med resničnim in ustvarjenim, poglobljenim in dekonstruiranim. Kot fotografija.

Cankarjev dom se v sodelovanju z Založbo Beletrina, ki je doslej izdala sedem del Dostojevskega, na razstavi poklanja velikemu avtorju, raziskovalcu najtemnejših kotičkov človeškega uma, s pregledom naslovnic njegovih del, izbranimi citati iz njegovih dnevnikov in besedil ter z razmišljanji prevajalcev in urednikov.

Razstava hkrati obhaja 25-letnico založbe Beletrina, zato bo ob tej priložnosti na ogled tudi vseh 532 naslovnic knjig, ki so do zdaj izšle v zbirki Beletrina, oblikovale pa so jih Tanja Semion, Andreja Brulc in Špela Trobec Jovanović. Razstavljeni bodo tudi portreti avtorjev in avtoric, ki so jih v fotografski objektiv ujeli Mankica Kranjec, Jože Suhadolnik, Joco Žnidaršič in drugi.

Naročila vodenj po razstavi: potrditev@beletrina.si

Ilustrirana različica romana Veliki Gatsby izstopa z nekonvencionalno obliko in barvitimi ilustracijami. V svojem delu sem želela preoblikovati klasično knjigo ter jo prikazati na moderen in neobičajen način. Hkrati pa je bilo pomembno ohraniti duh časa, v katerem se zgodba dogaja. Pri knjižnem prelomu sem čim bolj dosledno upoštevala Tschicholdova načela za oblikovanje knjig. Vseeno pa pri nekaterih elementih pride do namernega odstopanja. Na določeni točki jezik in oblikovanje le dosežeta svojo izrazno mejo. Besedilo sem potem skozi ilustracijo dopolnila in simbolizirala. Sicer je literatura za odrasle le redko ilustrirana, a si sama želim, da bi se to spremenilo. Tako ni presenetljivo, da sem se odločila v svojo knjigo vpeljati ilustracije. Te so v vektorski tehniki, najdemo pa jih tako na naslovnici kot v vsakem poglavju knjige.
 

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve.

V vseh prostorih Cankarjevega doma so skladno smernicami NIJZ zagotovljeni vsi pogoji za varen obisk razstav.
Razstava Henrija Cartier-Bressona ponovno odprta od 27. januarja naprej.
Razstave so odprte vsak dan od 10.00 do 19.00.
Vhod je s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).

Vstopnice za ogled razstave Henrija Cartier-Bressona so naprodaj pred Galerijo, ogled ostalih razstav je brezplačen.
Informacijsko središče (blagajna) CD je zaprto. Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si in ob delavnikih od 11. do 13. ure po T 01/2417-299.

 

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat trinajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, k so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Jurij Dobrila, Danijela Grgić, Julijan Krapež, Martina Obid, in Peter Jamšek (predsednik žirije), izbrala in podelila priznanja:

7 PRIZNANJ OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:
• Nataša Grandovec – Continuum vitae
• Robert Klun – C19 Chair.ity
• Gašper Demšar – M Hotel lobby
• Nataša Šušteršič Plotajs – Koronadnevnik
• Ljubica Čehovin – J. Plečnik - Wien, Praha, Ljubljana
• Društvo Pekinpah – Ali ima prihodnost ponovitev

3 PRIZNANJA OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:
• Ernest Bevc, Roman Pirnar – Theatrica
• Valentina Kolander – Politically Incorrect
• Irena Gubanc in Teja Jalovec – Trilogija Brodoloma

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO:
• Oskar Kogoj

PRIZNANJE ČASTNI ČLAN:
• Matej Feguš

4 PRIZNANJA DALJNOGLED:
Društvo oblikovalcev Slovenije je z namenom podpore mladim oblikovalcem letos drugič zapored izpeljala projekt imenovan »Daljnogled«. To je priznanje, za katero se lahko potegujejo oblikovalci do 30. leta starosti.

Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače kot za projekt Oblikovalski presežki: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija izbrala in podelila priznanja Daljnogled, ki so jih prejeli:
• Nina Auberšek – Veliki Gatsby
• Maja Vranjek – RoShade
• Lan Krebs – Svetilo Ginko
• Rob Svenšek – Gert Display

 
OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:

NATAŠA GRANDOVEC
Kolekcija brošk CONTINUUM VITAE
je oblikovalkino intimno raziskovanje in pripovedovanje o življenju. Kovinske trakove, srebrne in iz titana, sestavlja, prepleta in povezuje s številnimi kovicami v vedno nove oblike, zaporedja in spirale. Kolekcija pripoveduje o neskončnem gibanju, krhkosti življenja in ponovnih začetkih.

ROBERT KLUN
IKONA NOVE REALNOSTI - C19 CHAIR.ity
Avtor Robert Klun je stol C19 CHAIR.ity izvirno in duhovito oblikoval kot svojevrsten ustvarjalni odgovor na današnjo tesnobno realnost – pandemijo novega korona virusa.
Paradoks našega časa je upodobil kot svetlo, celo zabavno točko vsakega ambienta in s tem pozitivno posegel v posameznikovo doživljanje omejenega zaprtega prostora.
Kot trajni izdelek je hkrati pomnik in neločljivo znamenje današnjega časa ter za prihodnost nosilec številnih zgodb o današnjih doživetjih.
Stol C19 CHAIR.ity se posebej odlikuje s humanim dizajnom, uporabljenimi kakovostnimi materiali ter z izredno dognano in natančno izdelavo.

GAŠPER DEMŠAR
M HOTEL LOBBY
Ambient deluje sveže, lahkotno, izčiščeno in elegantno. Sam po sebi zadržano in hkrati izjemno prepričljivo. Obiskovalec se znajde v prostoru, ki vsestransko sodobno »deluje«, obenem pa se že z navzočnostjo le enega gosta spremeni in tako odgovarja na fluidne okoliščine sodobne stvarnosti.
 Pritegnejo igra in preplet oglatih ter zaokroženih geometrijskih form in pogumni barvni kontrasti.
S posebno vlogo v prostoru izstopa informacijski pult s pritajeno, hkrati pa dominantno dramatično geometrijsko kompozicijo poševnin v črno-belem kontrastu. Indirektni linijski svetlobni efekti izpostavljajo kompozicijo vertikal in horizontal ter ritmiko svetlobnih odsevov in senc.  
Kubusne oblike omehčajo mehke forme foteljev, ki s svojo srčno rdečo barvo ustvarjajo harmonični kontrast.
Pogumen, igriv, obenem pa tudi seriozen ambient, vse v ravno pravem razmerju. Izziv prostora in izziv časa postajata v tej rešitvi enovita projektantska poteza, pričevalca trenutka in hkrati izzivalca naslednjega.

NATAŠA ŠUŠTERŠIČ PLOTAJS
KORONADNEVNIK
»Koronadnevnik je nastajal v spomladanski ustavitvi delovanja zaradi covida 19, ko se je življenje nenadoma in popolnoma spremenilo ter od nas zahtevalo, da na novo razmislimo gradnike in prioritete našega vsakdanjika,« zapiše avtorica v obrazložitvi dela. Prav vsi razumemo ta stavek, saj ni samo naključna misel, temveč je zakodiran v naši zavesti za vekomaj. Leto, ki se bo kmalu izteklo, je zaznamovano in nekoč, ko se ga bomo spominjali ali se ozirali nanj, nam bodo takšni Koronadnevniki še kako pomagali k boljšemu razumevanju nove realnosti, ki smo jo podoživljali. In če umetnik zrcali zunanji svet in ga skozi prizmo osebnega doživljanja zlije v novo stvaritev, so ilustracije Nataše Šušteršič Plotajs čisti eliksir življenja, mazilo in obliž ter dokaz, da umetnost in ustvarjanje vedno najdeta izhod, tudi iz tako brezizhodnih razmer, kot smo jim še vedno priče. Je opomin, da je skrb za takšno umetnost prednostna naloga družbe, ki želi ohraniti spomin in kodirati prihodnje vedenje, če želi (pre)živeti izkušnje in izzive, ki jih bo nemara v prihodnosti še več.
Plakati Kdo me v resnici stiska za vrat?, Nekaj je v zraku, Metamorphosis izhajajo iz ilustracij, nastalih iz dnevnika, ter povzemajo komentarje in razmišljanja, ki so se izluščili ob posamičnih stopnjah sprejemanja nove stvarnosti.
Avtoričino delo Koronadnevnik je platno vsakdanjega življenja, ki vam vbrizga drugačno cepivo, ampak zato nič manj esencialno za preživetje. Nariše vam nasmeh na ustnice, zjasni obraz in vas opremi za lažje spopadanje s težavami. Saj to je tudi namen dnevnika! Hrani spomin in opominja na vse minulo, ki se v tem primeru zlije v eksplozijo barv, vtisov, spominov in besed. Delo izjemne izvirnosti, ubranosti in življenjskosti!
 
LJUBICA ČEHOVIN: 
KOLEKCIJA UPORABNIH DARIL IN SPOMINKOV J. PLEČNIK – WIEN, PRAHA, LJUBLJANA
Kolekcija J. Plečnik – Wien, Praha, Ljubljana pomeni izjemen oblikovalski prispevek oblikovanja uporabnih predmetov, daril in spominkov.
Konceptualno in vsebinsko izhaja in nadgrajuje predhodno zbirko »Zajtrk s Plečnikom«, kar daje avtoričinemu oblikovanju še posebno vrednost ustvarjalne kontinuitete.
Predmeti predstavljene kolekcije so dosežek daljšega in poglobljenega raziskovanja novih oblikovalskih pristopov pri kreiranju daril in spominkov, ki uporabnike svojstveno rahločutno opozarjajo in izzovejo k razmišljanju o naši specifični kulturni dediščini.
Z uporabljenimi skrbno izbranimi materiali, selekcioniranimi grafičnimi podobami in igrivimi barvami  oblikovalka po svoje osebno izkazuje poklon J. Plečniku kot velikemu umetniku in njegovi ustvarjalni veličini.

ZAVOD PEKINPAH
Razstava »ALI IMA PRIHODNOST PONOVITEV« v galeriji Kresija
predstavlja izjemno potezo v času in okoliščinah skoraj popolnega zanemarjanja dokumentarnega dogajanja v povezavi z aktualnim ali nedavnim. Gre za avtorski projekt, ki naj bi po svoji naravi muzejski stroki in v tej zanesljivo s širšim strokovnim razmislekom postal del v strokovno raziskovalnem nizu. V smislu enkratnega dejanja ga DOS razume predvsem kot pobudo in pogled avtorjev, hkrati pa zagotovo kot osnovo za precej širši dokumentarni pogled nekoč v prihodnosti. Natanko ta komponenta se izrazito zrcali v naslovu razstave, ki kaže na zavedanje vrzeli in nujnosti bolj poglobljenih raziskav v prihodnje. Vsekakor gre za povsem avtorsko in vsestransko neoporečno stvaritev, ki si predvsem v duhu aktivne pobude ali celo izziva javnim institucijam nedvomno zasluži prepoznavo stanovske organizacije slovenskih oblikovalcev. 

Razstava Vdove in pankrt je oglušujoče prazne hodnike Cankarjevega doma ves čas epidemije opozarjala na dejstvo, da oblikovanje zmore reševati raznovrstne izzive. Ko so se njeni avtorji po odpovedani otvoritvi vrnili k delu, so se vsak na svoj način spopadli z reševanjem raznovrstnih težav, ki jih je prinesla nova realnost. Svoje uvide oblikovalskega dela na področju kulture, gospodarstva in zdravstva bodo z nami delili v pogovoru, v katerem bodo opozarjali na ključni pomen vključevanja oblikovalcev v delovne procese raznovrstnih strok, ki se s pravim načrtovalskim in oblikovalskim nasvetom zmorejo odločneje pripraviti na nemirne čase.