Damir Fabijanić: V sredino stvari

Zdi se, kakor da v okolju, ki je drastično soočeno z izumiranjem kakršnekoli (samo)kritičnosti, smiselnih kriterijev vrednotenja in promoviranja avtentičnih vrednosti, oziroma s posledicami te erozije, ki sistematično razžira vse več področij kulturne produkcije, Damirju Fabijaniću ni preostalo nič drugega, kot da stopi v »središče stvari«. Zaradi pomanjkanja drugih komunikacijskih sredstev je avtor izbral govor v prvi osebi. Do pojavov v svojem vsakdanjem življenju, tako v javnem medijskem kot tudi v okviru kulturnih institucij, o katerih se najpogosteje sporazumno ne govori, je Fabijanić oster in brezkompromisno kritično opredeljen, v enaki meri pa je kot avtor fotografskih zapisov, v dokumentiranju lastnega videnja resničnosti, odpiranju razprave o komercializaciji umetnosti, preizpraševanju delitve na umetniško fotografijo in druge žanrske kategorije prepričljiv, ko ironizira psevdocivilizacijsko zapuščino novokomponirane hrvaške kulture. Razstava združuje več ločenih celot, vsaka tema pa je sestavljena iz fotografij in besedil: namesto običajnih razlag, ki spremljajo eksponate, avtor uporablja pisane izjave, komentarje ali opise, da bi dodatno poudaril kontekst, v katerem so dela nastala. Postavitev razstave je koncipirana kot inštalacija, ki vzpostavlja komunikacijske kode na podlagi izkušenj konceptualnih praks, oziroma izhodišča o dematerializaciji umetniškega predmeta kot estetskega objekta. Hkrati s pomočjo teh besedil spremljamo kroniko fotografskega prizadevanja, ki prikazuje več konstant tega avtorskega opusa, tako na ravni tem in vsebin, kot avtorjevega pristopa. Namesto objektivnega, nevtralnega opazovalca se je Fabijanić odločil za manj udoben položaj angažiranega udeleženca, kar še bolj poudarja avtoreferencialno dimenzijo njegovih del in njihovo prepoznavno interpelativno moč.   
                                                                                                                                     
Fabijanić (r. 1955 v Zagrebu) od leta 1987 deluje kot samostojni svobodni umetnik- fotograf. Že od vsega začetka se je specializiral za arhitekturo in pejsaže. V času hrvaške Domovinske vojne je fotografiral opustošeno kulturno dediščino, še posebej Dubrovnik z okolico. Fotografski material na to temo je objavil v knjigi Dubrovnik… Istoimenska razstava, skupaj z drugimi avtorjevimi, je prepotovala Evropo in Južno Ameriko – predstavljena je bila tudi v Mali galeriji CD leta 1997.  Leta 1992 je (kot edini hrvaški fotograf do danes) sodeloval na najbolj pomembnem evropskem festivalu fotografije v Arlesu. Na svoji profesionalni poti je nanizal številne samostojne razstave in za svoje delo prejel pomembna priznanja in nagrade. Je glavni fotograf in urednik fotografije v čaopisih Croatia/Croatia Airlines (od leta 1993), Oris (med letoma 1999 in 2008) in Iće&piće (od leta 2007). Fotografije pa je objavljal tudi v uglednih časopisih in revijah kot so Abitare, Architektur aktuell, Architektur und Bauforum, Architectural Rewiev, Baumeister, Casa Vogue, El croquis, Detail, Diseno interior, Domus, Piranesi, Topos, Werk, Bauen+Wohnen, Japan Architect.