Pretekli dogodek
7. sept. - 20. nov. 2022

Samira Kentrić: Zgodbe z naslovnic

Kako narisati zgodbo v eni sličici – in brez besed? 

Brez besed, vendar v pomenski napetosti z naslovom. V pomenski napetosti, ki ni samo metaforični komentar ali interpretacija ali kontrapunkt predvidljivemu horizontu pričakovanj, temveč visokoenergetski fizični sunek – preden se možgani zavedo, kaj oči gledajo, telo ve: gleda (svoje) nevidno. Gleda (svoje) prepovedano. Gleda upor, svobodo, igro. Gleda zgodbo, v kateri se meje mogočega širijo. Gleda divjo misel, ki se misli brez besed – v podobi. 


Obrazstavno besedilo: Barbara Korun

Samira Kentrić: Zgodbe z naslovnic

7. sept. - 20. nov. 2022
Več terminov

Prosti vstop

18. jan. - 19. mar. 2023

Plateauresidue: Terra Ignota

Senzorična video instalacija Terra Ignota obravnava čutno izkušnjo izgube biotske raznovrstnosti. Sestavljajo jo video projekcija in vitrine, ki se navdihujejo v prirodoslovnih muzejskih dioramah. Projekt poskuša ambiciozno zmanjšati človeško kognitivno pristranskost v zvezi s prihodnostjo, ki nam preprečuje izvajati boljše osebne in skupne odločitve za sprejemljivejši jutri.

P l a t e au r e s i d u e (slo. Ostanekplanote) je namišljena identiteta nagrajenega dvojca Aljaža Celarca (dipl. geograf, Filozofska fakulteta UL, in mag. fotografije, AKV St. Joost, Nizozemska) ter Eve Pavlič Seifert (dipl. umetnostna zgodovinarka, Filozofska fakulteta UL, in mag. vizualne kulture, Aalto University, Finska). V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Izhodišče njune umetniške produkcije predstavljajo video instalacije, v katerih dajeta glas udeležencem in sodelavcem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi ter drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika. 

 

Plateauresidue: Terra Ignota

18. jan. - 19. mar. 2023
Več terminov

Prosti vstop

Produkcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, Galerija Miklova hiša, KUD Mreža/Galerija Alkatraz
 

Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Občina Ribnica; zahvala: Podjetniški inkubator Kočevje

23. nov. 2022 - 15. jan. 2023

Tereza Kozinc in Klavdij Sluban: Bonjour le jour (Dober dan, dan)

'Bonjour le jour' je hvalnica svetlobi ter rojstvu in pa vsakodnevni Martinov pozdrav dnevu, ko mu zjutraj pomaha skozi okno. 

Fotografinja in fotograf, mama in oče; dva fotografa, dva starša. Dve fotografski pisavi, ki beležita prihod in razcvet sina. Beležita žamet v vsakdanjosti. 

Izsek spominov:

Martin se rodi 07:07, 17.7., številka rojstva na zapestnici 2777. Gledam ga, govorim mu. Rešili so nama življenje. 
Prinesi mi fotoaparat v porodnišnico. 
Družinski album. Potreba po fotografiranju. Pejmo se peljat. Sneži. Lipoglav ali Toško čelo? Rabim gozd. Spet so podražili filme. 
Fotkava že od spočetja naprej, še v Parizu, brez plana. Ampak serija kar nastaja, aparat leži med kapo in bagerjem.

Tereza Kozinc in Klavdij Sluban: Bonjour le jour (Dober dan, dan)

23. nov. 2022 - 15. jan. 2023
Več terminov

Prosti vstop

14. jun. ob 19.30 (odprtje) – 4. sept. 2022

Luciano Rossetti: Note a margine / Note na robu

Mala galerija CD je od 5. do 8. julija zaprta.
Fotografska razstava, kurator Žiga Koritnik

Obstajajo ljudje, ki sejejo seme, izvabljajo čustva in stanja duha ter spodbujajo medsebojno sporazumevanje. Utirajo pot drugim in imajo sposobnost premikati gore.
Navdihnejo nas, da vstanemo in začnemo delovati, v nas porodijo zavzetost in željo po polnem izživetju. Moški in ženske, ki ustvarjajo glasbo podobno, kot drugi pečejo kruh.
Obstajajo tudi moški in ženske, ki nam omogočijo, da stvari vidimo tako, kot jih sami po sebi ne bi mogli, s poudarjanjem podrobnosti, spreminjanjem perspektive, razpiranjem stvari, osvetljevanjem. Stvari pripravijo do tega, da se razkrijejo. Eden od njih je fotograf Luciano Rossetti.
Pino Saulo – legendarni radijski voditelj italijanskega radia RaiRadio3
 

Fotografije so »opombe pod črto«; so pogled na glasbo ali, bolje rečeno, pogled v notranjost glasbe. Gre za delo v nastajanju, raziskavo »v podobah« tistih vidikov glasbe, ki jih občinstvo običajno ne vidi. Opombe so »prisotnost/odsotnost«, so obrobne, a močno navzoče; glasba je prisotna v odmorih med vajami, je na odrskih deskah, po katerih se je zleknil izčrpani glasbenik, je v poljubu mladih zaljubljencev na plaži, ob ritmu kontrabasa, ki se lomi v valove. Med pohajkovanjem po Italiji in tujini, od festivala do snemalnega studia, od plaže do kluba, si pogled prizadeva uzreti onstran odra, onkraj glasbila in površinskega videza glasbenikov, ki se kaže na zunaj. Nenehno išče vstop v človeško dušo, ob hkratnem izogibanju stereotipom, klišejem, že videnega. Zatorej podobe glasbenikov, občinstva, mimoidočih in nehote udeleženih; vsega z glasbo povezanega umetniškega vesolja, ki doživi trenutek improvizacije in se zatem razblini.
Luciano Rossetti

 


Biografija
S fotografijo se je začel ukvarjati v poznih sedemdesetih.
Sodeluje z revijami, specializiranimi za gledališče in glasbo, za katere je ustvaril na desetine naslovnic. Leta 2004 je z drugimi fotografi soustanovil agencijo Phocus, osredotočeno na fotografijo odrskih umetnosti. Je soustanovitelj Združenja italijanskih jazzovskih fotografov AFIJ (2019), deluje kot njegov sekretar in član upravnega odbora. Sodeluje pri različnih projektih za vodilne glasbene založbe ter kot uradni fotograf s številnimi jazzovskimi in gledališkimi festivali.
Od sredine devetdesetih se je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah tako v Italiji kot v tujini, mdr. na Trienalu in v Kraljevi palači (Palazzo Reale) v Milanu, Narodni galeriji Umbrije v Perugii, Vili Celimontani v Rimu, Galeriji Marktgemeinde v St. Johannu na Tirolskem, Orensanzovi fundaciji, Jazz Record Centru in kulturnem centru Clementa Sota Veleza v New Yorku.
Z odličnostjo avtorske fotografije si je pridobil mednarodni ugled. Leta 2021 je prejel nagrado najboljša fotografija leta in nominacijo za karierno odličnost v fotografiji Združenja jazzovskih novinarjev (JJA), ameriškega združenja jazzovskih novinarjev in kritikov.

www.lucianorossetti.it

Luciano Rossetti: Note a margine / Note na robu

14. jun. ob 19.30 (odprtje) – 4. sept. 2022
Več terminov

Prosti vstop

V petek, 26.8., bodo razstave odprte do 19. ure.

Pretekli dogodek
4. maj - 12. jun. 2022

Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah

Fotografska razstava
V sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Ljubljana je po razpadu Avstro-ogrske monarhije postala del nove državne tvorbe Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo. Za časa kratkega življenja kraljevine je Ljubljana doživela enega izmed svojih najpomembnejših in najplodovitejših arhitekturnih obdobij. Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je s svojimi številnimi intervencijami preoblikoval mesto v simbolno narodno prestolnico. Plečnik je zavrnil modernistične pristope in udejanil svojo vizijo preureditve mesta. V procesu preureditve je kontekstualiziral obstoječi prostor, upošteval različne nivoje mesta, njegove naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete, ter artikuliral mesto v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in objektov (knjižnica, cerkve, tržnice, poslovilni kompleks). Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpisane na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Istočasno je nastajala tudi moderna Ljubljana, ki se je ozirala bolj k sodobnim arhitekturnim tokovom. Zaznamovali so jo Plečnikovi sodobniki, kot so denimo Josip Costaperaria in Vladimir Šubic, ter Plečnikovi študentje (France Tomažič, Edvard Ravnikar in drugi). Razstava fotografij bo tematizirala metamorfoze mesta, v letu, ko praznujemo 150. obletnico Plečnikovega rojstva.

Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah

4. maj - 12. jun. 2022
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
2. feb. - 20. mar. 2022

Peter Uhan: Letno poročilo

Fotografska razstava

Razstava na ogled postavlja Uhanovo serijo družinskih portretov, ki so vse prej kot tipični portreti. Fotografije, ki prikazujejo zabavno in smešno, včasih kaotično in naporno, a lepo življenje štiri in pol članske družine, pred gledalca postavijo paleto zgodb, spominov in doživljajev. 


Peter Uhan (1977) se s fotografijo ukvarja poklicno, predvsem z gledališko in portretno, občasno s komercialno in arhitekturno. Redno sodeluje z gledališčema SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica, občasno tudi z drugimi gledališči in neodvisnimi uprizoritvenimi produkcijami. Do danes je dokumentiral več kot tristo petdeset predstav. V obdobju 2012–19 je sodeloval z nemškim umetnikom Ulayem pri izvedbi performansov. Redko se predstavlja na razstavah. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj.



Besedilo ob razstavi: Ivana Djilas

Peter Uhan: Letno poročilo

2. feb. - 20. mar. 2022
Več terminov

Prosti vstop

Tilyen Mucik
Pretekli dogodek
23. mar. - 2. maj 2022

Onkraj objektiva / Beyond the Lens

Zaradi vzdrževalnih del bodo razstave 16., 17. in 18. aprila ZAPRTE.

Sodelujoči umetniki: Jošt Dolinšek, Andrej Lamut, Tilyen Mucik, Sara Rman, Blaž Rojs, Anja Seničar
Kuratorka: Hana Čeferin

Fotografijo je, morda bolj kot večino drugih medijev znotraj umetnosti, že od samega začetka zaznamovala zavezanost eksperimentalnosti. Prve uspešno fiksirane fotografske podobe so nastajale kot zaporedje fizikalnih in kemijskih eksperimentov, patentiranju prve dagerotipije leta 1839 pa so v hitrem zaporedju sledile nove tehnike – kalotipija, heliotipija in ambrotipija, pozneje pa svetlobni zapisi brez aparata, kot so fotogrami, kemogrami in luminogrami, če jih naštejemo le nekaj. Definicija fotografije se v sodobni umetnosti še razširja – od digitalnih intervencij do del, proizvedenih z umetno inteligenco, nenavadnih kemijskih spojin ter nešteto kombinacij emulzije, vključevanja živih organizmov in nepričakovanih nosilcev – načinov interpretiranja fotografskega je znotraj umetnosti neskončno. Čeprav se še vedno pogosto pojmuje fotografijo zgolj kot podobo, ki jo na površino, občutljivo za svetlobo, ujamemo s pomočjo fotografskega aparata, se ta definicija morda že od njenega začetka torej kaže kot neustrezna. 

Razstava Onkraj objektiva se s to eksperimentalnostjo v mislih obrača k mlajšim slovenskim fotografom in fotografinjam, ki kombinirajo različne medije, prevprašujejo material in formo ter raziskujejo potenciale medija fotografije izven uporabe fotoaparata. Dogajanje v slovenski sodobni fotografiji zadnjih let je vsekakor vznemirljivo. Mlajši avtorji in avtorice do nje pristopajo z izrazito samosvojimi pogledi, se dobro zavedajo zakonitosti medija, so neobremenjeni s fotografskim »purizmom«, kombinirajo sloge, materiale, pripomočke in nosilce. Organizirajo se v skupine, studie in kolektive, sodelujejo na mednarodnih platformah, razstavnih projektih in publikacijah ter se samostojno vpenjajo v umetnostni sistem. V živahnem in razgibanem dogajanju mlajše slovenske fotografije se nedvomno kažejo pogledi, polni svežine in individualizma. 

Znotraj tega dogajanja je cilj pričujoče razstave predstavitev produkcije, ki se je razvila v odnosu mlajše generacije do tradicionalnih pristopov k mediju. Razstava ne želi predstaviti najnovejših ali najsodobnejših del avtorjev in avtoric mlajše generacije, temveč osvetliti specifično razumevanje medija, ki se je začelo razvijati na našem območju. Dela na razstavi, ki so bila predhodno večinoma že predstavljena samostojno, so skupaj ponujena v razmislek o možnostih samega medija, fotografskih usmeritvah mlajše generacije ter tem, kako mladi umetniki in umetnice razmišljajo o fotografiji danes, ko jo producirajo izven objektiva. 
 

Andrej Lamut in Tilyen Mucik se v predstavljenih projektih s fotografijo ukvarjata skozi tematsko polje botanike. Lamut je v seriji Invasive Alien Species z metodičnim opazovanjem invazivnih rastlinskih vrst v svoji neposredni okolici, ki jih je predstavil kot izvenzemeljske vsiljivce, naslovil tematiko okoljske krize in njenih posledic, ki so obenem skrite in povsem na očeh. Mucik pa je v seriji Flora Femina v svoja dela botaniko vpeljala dobesedno, saj je v podobe vnašala rastlinska barvila in namesto papirja uporabila liste zelenih rastlin. Sara Rman in Anja Seničar fotografijo razumeta na formalni ravni, pri kateri je že fotografski papir s specifično obdelavo lahko nosilec pomena. Z žganjem, mečkanjem, uničevanjem, eksperimentiranjem z emulzijo in osvetlitvijo obdelujeta fotografski papir, dokler ne zavzame nepričakovanih oblik in prevzame forme samostojnega objekta. Blaž Rojs in Jošt Dolinšek kombinirata medije – prvi polaroidom, njegovemu primarnemu mediju, dodaja akrilne barve, pleksi steklo, tekstil in druge elemente ter jih oblikuje v večplastne objekte, drugi pa z zrcalnimi vstavki v okvirjih v dela vnaša več vstopnih točk pogleda, obenem pa z zvočno spremljavo potencira njihovo ambientalnost in raziskuje intimno izkušnjo, ki se odpira ob opazovanju podob.

Predstavljeni avtorji in avtorice do fotografije zavzemajo različna stališča ter jo interpretirajo povsem svojstveno. A njihov skupni imenovalec je morda ta, da raziskujejo vedno nove potenciale medija in preizkušajo njegove meje ter vzporedno s tem iščejo načine, kako pomen spojiti s formo. Do medija pristopajo izrazito tehnično ter z razmislekom o materialnosti, obenem pa z veliko mero zanimanja za izkušnjo gledalca/ke in mogočega razumevanja del. Skozi formalno in vsebinsko različna dela šestih predstavljenih umetnikov in umetnic tako vstopamo v polje sodobne fotografske produkcije, ki se giblje zunaj ustaljenih okvirjev in onkraj objektiva.
 

Onkraj objektiva / Beyond the Lens

23. mar. - 2. maj 2022
Več terminov

Prosti vstop

Zaradi vzdrževalnih del bodo razstave 16., 17. in 18. aprila ZAPRTE.

Pretekli dogodek
15. dec. 2021 - 30. jan. 2022

Igor Škafar: Ulica

Ob izteku koledarskega leta 2021 se v Mali galeriji s svojimi fotografskimi deli predstavlja fotograf Igor Škafar. Razstava Ulica na ogled postavlja večje število portretov, večinoma mladih ljudi. Avtor te portrete kontinuirano, z vztrajnostjo ter neomajnim raziskovanjem novega in svežega ustvarja že zadnjih dvajset let. 

Predstavljene bodo tako starejše fotografije, ki so bile posnete na film, kot tudi pozneje nastale digitalne fotografije. Na razstavi bo svojevrstno prikazan tudi manjši vpogled v proces avtorjevega dela.
 

Igor Škafar je bil rojen leta 1975 v Ljubljani. S fotografijo se ukvarja od leta 1997, ko se je zaposlil kot laborant v fotografskem studiu Manjana. Dve leti pozneje je začel fotografirati za tednik Mladina. Sedaj sodeluje z različnimi mediji in agencijami ter redno objavlja v Mladini. Ichisan pa je vzdevek Igorja Škafarja v vlogi didžeja (in fotografa), ki se je z glasbo začel ukvarjati kot kitarist v različnih zasedbah, pozneje pa se je s posebno naklonjenostjo posvetil elektronski glasbi.

Igor Škafar: Ulica

15. dec. 2021 - 30. jan. 2022
Več terminov

Pretekli dogodek
3. nov. - 12. dec. 2021

DK: Preostanki

Fotografska razstava

DK je eden najvidnejših slovenskih fotografov srednje generacije. Njegov izjemni opus zaznamuje samosvoj vizualni in konceptualni avtorski pristop. Prva asociacija na umetniško ime DK v slovenskem in širšem prostoru se verjetno še vedno navezuje predvsem na ikonične portrete z Metelkove. Sicer pa gre za izkušenega in uveljavljenega fotografa, ki skozi celotno kariero vzporedno razvija zanimanje in prakso na različnih področjih fotografije: od dokumentarne, celo reportažne, in serij, ki so na prepoznaven in kritičen avtorski način obravnavale določene fenomene družbene stvarnosti, pa do čiste abstrakcije, ki je bila v njegovih doslej videnih prezentacijah najmanj zastopana, a jo je nazadnje domišljeno predstavil na razstavi Scotoma v Jakopičevi galeriji. Nereprezentacijska fotografija živi na tem območju boja med snovno resničnostjo in fotografsko iluzijo – med dejstvi in fikcijo, z razstavo v Mali galeriji obstane nekje vmes, s fotografijami, ki jih je avtor posnel v »brezčasnem« Egiptu in za katere bi lahko rekli, da so izgubljene v času. Besedilo o projektu pripravlja umetnostna zgodovinarka Hana Čeferin.

DK (1970) je magistriral na sloviti fotografski šoli (FPS) v Münchenu. Že več kot trideset let deluje kot član umetniško-kulturnega produkcijskega kolektiva Strip Core. S svojim delom se odziva na aktualna družbeno-politična in kulturna vprašanja ter s kreativno metodo, osnovano na umetniškem raziskovanju, podaja ambivalentne, a pronicljive vizualne metafore duha časa. Fotografov izjemen opus s pomočjo vizualnega medija aktivira poglobljeno ozaveščenost – bolj sublimno kot neposredno, z vzdramljanjem neokrnjenih čustev. DK se tako posameznika dotakne na podzavestni ravni, trajneje. Svoje delo je nedavno predstavil na fotografskem sejmu Photo Basel, v dunajski Fotogalerie in z obsežno rastavo Scotoma v ljubljanski Galeriji Jakopič.


 

 

DK: Preostanki

3. nov. - 12. dec. 2021
Več terminov

Prosti vstop

Razstavo v Mali galeriji pripravljamo v sodelovanju s Forumom, Ljubljana oziroma Strip Corom, ki deluje v njegovem okrilju.

Pretekli dogodek
8. sept. - 24. okt. 2021

Damir Fabijanić: V sredino stvari

Zdi se, kakor da v okolju, ki je drastično soočeno z izumiranjem kakršnekoli (samo)kritičnosti, smiselnih kriterijev vrednotenja in promoviranja avtentičnih vrednosti, oziroma s posledicami te erozije, ki sistematično razžira vse več področij kulturne produkcije, Damirju Fabijaniću ni preostalo nič drugega, kot da stopi v »središče stvari«. Zaradi pomanjkanja drugih komunikacijskih sredstev je avtor izbral govor v prvi osebi. Do pojavov v svojem vsakdanjem življenju, tako v javnem medijskem kot tudi v okviru kulturnih institucij, o katerih se najpogosteje sporazumno ne govori, je Fabijanić oster in brezkompromisno kritično opredeljen, v enaki meri pa je kot avtor fotografskih zapisov, v dokumentiranju lastnega videnja resničnosti, odpiranju razprave o komercializaciji umetnosti, preizpraševanju delitve na umetniško fotografijo in druge žanrske kategorije prepričljiv, ko ironizira psevdocivilizacijsko zapuščino novokomponirane hrvaške kulture. Razstava združuje več ločenih celot, vsaka tema pa je sestavljena iz fotografij in besedil: namesto običajnih razlag, ki spremljajo eksponate, avtor uporablja pisane izjave, komentarje ali opise, da bi dodatno poudaril kontekst, v katerem so dela nastala. Postavitev razstave je koncipirana kot inštalacija, ki vzpostavlja komunikacijske kode na podlagi izkušenj konceptualnih praks, oziroma izhodišča o dematerializaciji umetniškega predmeta kot estetskega objekta. Hkrati s pomočjo teh besedil spremljamo kroniko fotografskega prizadevanja, ki prikazuje več konstant tega avtorskega opusa, tako na ravni tem in vsebin, kot avtorjevega pristopa. Namesto objektivnega, nevtralnega opazovalca se je Fabijanić odločil za manj udoben položaj angažiranega udeleženca, kar še bolj poudarja avtoreferencialno dimenzijo njegovih del in njihovo prepoznavno interpelativno moč.   
                                                                                                                                     
Fabijanić (r. 1955 v Zagrebu) od leta 1987 deluje kot samostojni svobodni umetnik- fotograf. Že od vsega začetka se je specializiral za arhitekturo in pejsaže. V času hrvaške Domovinske vojne je fotografiral opustošeno kulturno dediščino, še posebej Dubrovnik z okolico. Fotografski material na to temo je objavil v knjigi Dubrovnik… Istoimenska razstava, skupaj z drugimi avtorjevimi, je prepotovala Evropo in Južno Ameriko – predstavljena je bila tudi v Mali galeriji CD leta 1997.  Leta 1992 je (kot edini hrvaški fotograf do danes) sodeloval na najbolj pomembnem evropskem festivalu fotografije v Arlesu. Na svoji profesionalni poti je nanizal številne samostojne razstave in za svoje delo prejel pomembna priznanja in nagrade. Je glavni fotograf in urednik fotografije v čaopisih Croatia/Croatia Airlines (od leta 1993), Oris (med letoma 1999 in 2008) in Iće&piće (od leta 2007). Fotografije pa je objavljal tudi v uglednih časopisih in revijah kot so Abitare, Architektur aktuell, Architektur und Bauforum, Architectural Rewiev, Baumeister, Casa Vogue, El croquis, Detail, Diseno interior, Domus, Piranesi, Topos, Werk, Bauen+Wohnen, Japan Architect.                  
 

Damir Fabijanić: V sredino stvari

8. sept. - 24. okt. 2021
Več terminov

Prosti vstop

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI