V Mali galeriji bo potekalo komentirano vodenje po razstavi Bel dim, rjav odblèsk z avtorjem (Nik Erik Neubauer).

Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf iz Ljubljane. V svojem delu se s sodobnim dokumentarnim pristopom ukvarja z intimnimi družbenimi vprašanji našega vsakdana. Diplomiral je iz fotografije na VIST – Oddelku za fotografijo (2017) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2021). Je večkratni nagrajenec natečaja Rovinj Photodays (2018, 2020). V letu 2021 je bil nominiran za nagrado Leica Oskar Barnack Newcomer, revija GUP Magazine pa ga je na izboru Fresh Eyes uvrstila med najperspektivnejše evropske fotografe. V istem letu je prejel nagrado čuvaj za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji.

Njegova knjiga Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat je bila izbrana za najboljšo knjigo Belfast Photo Festivala 2022. V letu 2023 je bil nominiran za nagrado OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike, njegova druga knjiga Kje je After?, ki jo je izdal Muzej novejše in sodobne zgodovine, pa je bila izbrana v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu (Les Rencontres d'Arles).
 

Hana Knížová v ciklu Matere (Mothers) ponudi pronicljiv in hkrati igriv razmislek o spreminjajoči se vlogi materinstva, ob veščem odslikavanju surove intimnosti te vloge od poporodnega obdobja do zgodnjega mladostništva. Avtoričin objektiv vsakdanjo realnost materinstva zajame z iskrenostjo in toplino, namesto ustaljenim držam pa daje prednost nefiltriranim trenutkom življenja. Ker Knížová s številnimi subjekti ohranja tesen odnos – nekatere med njimi je spremljala daljši čas, se cikel izkristalizira v prepričljivo študijo materinske preobrazbe. Subtilne spremembe v vedenju in odnosu razkrivajo, kako mati svoj notranji jaz prilagaja nenehno spreminjajoči se dinamiki vezi med njo in otrokom.  

Hana Knížová je češka fotografska umetnica, ki deluje med Londonom in Prago. Njeno delo odraža številne podobe mladosti in medosebnih odnosov, ponazorjenih s konceptualnimi in intimnimi portretnimi serijami. Je prejemnica prestižne nagrade John Kobal New Work Award, ki jo podeljuje londonska National Portrait Gallery, in priznanja Czech Grand Design za fotografinjo leta. Svoja dela redno razstavlja.

Po predstavitvah na Sarajevskem festivalu fotografije in francoskem festivalu Mesnographies leta 2023 bo cikel Matere kot prva avtoričina razstava v Sloveniji na ogled v Cankarjevem domu.

Samostojna razstava predstavlja fotografije, ki jih je Nik Erik Neubauer posnel med svojim kratkim bivanjem v New Yorku v Združenih državah. V značilnem surovem in neposrednem duhu ulične fotografije se je osredotočil predvsem na prikaz vsakdanjega življenja v mestu, zaznamovanem z velikimi družbenimi in kulturnimi razlikami, na blišč in bedo metropole, v kateri lahko lagodno živijo le premožni. 

V svoji večplastni zgodbi je Neubauer v središče postavil življenje različnih skupnosti, ki s kolektivnim delovanjem omogočajo ustrezne pogoje za čim bolj ugodno in udobno življenje. Pri tem izpostavi tudi dejstvo, da je New York eno najbolj promoviranih in mitiziranih mest, ki si je v 20. stoletju pridobilo sloves gospodarskega in kulturnega centra moči, kjer lahko uspejo le najboljši. V njegovih delih je tako mogoče slediti kritični obravnavi razredne nepravičnosti kakor tudi analizi mehanizmov, ki ljudem vlivajo upanje v boljšo prihodnost. S pomočjo podob analizira idejo o ameriških sanjah, pri tem pa zgodbe posameznikov prepleta z lastnimi predpostavkami, pričakovanji in vizijami.
 

V okviru Natečajne pregledne razstave slovenske fotografije v letih 2023 in 2024 z veseljem predstavljamo razstavo, ki daje vpogled v izjemno ustvarjalnost domačih fotografov iz zadnjih dveh let. Razstava vključuje dela v kategorijah prosta barvna, prosta črno-bela, dokumentarna fotografija in fotografska zbirka. Posebno pozornost smo namenili tudi mladim ustvarjalcem, ki so svoje fotografije prispevali v dveh starostnih kategorijah: do 15 let ter med 16 in 21 let.

Izbrane fotografije je skrbno ocenila strokovna žirija, sestavljena iz članov Umetniškega sveta FZS (Matej Peljhan, Andreja Peklaj, Jure Kravanja, Dušan Gorast Miška, Matjaž Čater), medtem ko je ocenjevanje dokumentarne fotografije potekalo pod budnim očesom priznanih fotografov Mateja Peljhana, Katje Bidovec in Uroša Hočevarja.
V letošnji izdaji razstave smo želeli udeležbo razširiti iz krogov tako imenovane društvene fotografije tudi v območje širše strokovne in splošne javnosti. Vemo, da imamo v Sloveniji veliko odličnih in uveljavljenih fotografov in prav je, da prikažemo njihova dela. Zato smo letos vključili še temo dokumentarna fotografija.

Videli boste, da je na razstavljena dela vplivalo dogajanje v Sloveniji in svetu, saj avtorji niso mogli mimo poplav, tragedij in kolesarskega navdušenja.

Upamo, da vas razstava navdihne ter vam ponudi nove poglede na pestrost in moč fotografskega izraza. Hvala vsem avtorjem za prispevke in obiskovalcem, da s svojo prisotnostjo podpirate fotografsko umetnost.

Tomaž Velechovsky, predsednik Fotokluba Ljubljana

Paralimpijske igre Pariz 2024 so v duhu znamenitega gesla francoske revolucije »enakost« postavile nove mejnike v povezovanju, vključevanju in enakovredni obravnavi v športu. Športniki, njihovi spremljevalci in navijači (prvič v zgodovini Slovenije tudi s pomočjo televizijskih prenosov v živo) smo bili priče izjemnemu dogodku, ki je svet navdihnil na več ravneh. Izjemni duh pariških iger se skozi razstavo IGRE POGUMA predstavlja tudi v Ljubljani.
 

Razstava IGRE POGUMA ponuja neposreden vpogled v pravkar zaključene in v marsičem zgodovinske paralimpijske igre, ki veljajo za največji parašportni dogodek na svetu. Vse fotografije podpisuje priznani športni fotograf, ki v Sloveniji sodi med redke z bogatimi izkušnjami na področju parašporta.

Vid Ponikvar ima več kot 25 let izkušenj iz športne fotografije in velja za enega vodilnih športnih fotografov v Sloveniji. Njegove fotografije s športnih dogodkov pogosto ujamejo dinamične in čustvene trenutke športnikov v akciji. Igre v Parizu so že četrte paralimpijske igre po Londonu, Riu in Tokiu, na katerih je Vid kot uradni fotograf spremljal slovenske športnike.

Organizacijo in izvedbo razstave je prispevala dolgoletna podpornica parašporta Loterija Slovenije. 


Kustos razstave: dr. Tadej Curk (Muzej športa)

Fotografije Petra Gannushkina zrcalijo esenco izvajanja glasbenikove umetnosti, atmosfere, ki vlada na koncertu. Izražajo srčno povezanost avtorja s temo, ki jo obdeluje. Z veliko glasbeniki, ki jih fotografira, ga veže osebno poznanstvo. Njegov pristop k delu se giblje med strogo dokumentarno in umetniško fotografijo. 

Bienale neodvisnih po zaključku svoje IX. izdaje 2023 v Mali galeriji Cankarjevega doma predstavlja specifični izbor avtorjev iz slovenskega in tujega okolja, ki zaznamujejo vizualno krajino skozi intimno samosvoje, neodvisno in ustvarjanju predano življenje. Bienale neodvisnih bo predstavilo njihova dela ter pogled na kreativni izraz in njihovo življenje na različne načine, kot so video predstavitve, izvirna dela, predavanja in delavnice.

V Mali galeriji predstavljen izbor avtorjev je namenjen medprostoru med oblikovalskim in umetniškim raziskovanjem ADRI (Artistic and Design Research) z delovnim naslovom Vmes (In Between). Predstavljeni avtorji prevprašujejo vizualni prostor skozi radovedno igrivost, kot so gradnja novih svetov, svetloba kot objekt, predstavitev neprezentiranega, mapiranje, večmedijskost in večdimenzijskost ter, nenazadnje, poetika izraza in svetlo temna plat realnosti.

Pestrost razstave s svojim raziskovanjem nadgrajujejo avtorji: Simon Jugovic Fink, Kiki Klimt, Petra Korent, Lealudvik, Żiva Moškrič in gostje iz tujine: prof. Hilde Kramer (Bergen), Helen Mitchell (London), Tee Ken Ng (Perth).

Avtorjem se pridružujejo tudi razstavljena dela ADRI eksperimentalne delavnice s študenti LAB Institute of Design and Fine Arts Lahti, ki jo je vodila Saša Kerkoš z Marion Robinson in je sveža izdaja predstavljenem ADRI projektu iz 2023. Sodelujoči študentje grafičnega oblikovanja so: Netta Aaltonen, Markus Aro, Pinja Hautanen, Ria Heinola, Tiia Heliävirta, Helmi Jäntti, Vieno Karjalainen, Nuutti Karjalainen, Sonja Karppelin, Ida Kinnunen, Santeri Lehto, Veera Miettunen, Anni Porkka, Melisa Rantala, Sami Rilla, Ella Ruuska, Pipsa Soimasuo, Evita Valtonen, Reetta Varjo in Mika Virtanen.

Za nadgradnjo zaključka bienalnega leta se v sklopu razstave predstavljajo tudi izbrana dela NatanEsku, prejemnika 1. priznanja Tomaža Kržišnika za življenjsko predanost iskrenemu in samosvojemu vizualnemu izrazu, podeljeno na odprtju IX. Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih 23. oktobra 2023 v Kinu Šiška.
Njegovo predstavitev javnosti bo pospremilo tudi srčno delo prof. Tomaža Kržišnika - Krža, Natanova dela pa bodo jeseni 2024 predstavljena tudi v Vrtu in galeriji Kržišnik (Žiri).

 

Večernemu odprtju v Mali galeriji 8. maja ob 20. uri bo sledila tudi kratka praktična izkušnja. Naslednji dan bomo gostili dopoldansko predavanje (9.30–10.30) ter praktično delavnico (11.00–16.00) prof. Hilde Kramer in Helen Mitchell v dvorani Alme Karlin tik nad Malo galerijo v Cankarjevem domu. Raziskovanje in gradnja Izgubljenih primerkov s Helen ter iskanje pravih odtenkov sive skozi oči vojne in miru s Hilde bodo odličen vstop v lastne ustvarjalne svetove.

Prijave na predavanje in delavnico so brezplačne. Prijave na delavnico so obvezne in mesta omejena, prijava na info@bienaleneodvisnih.com med 10. aprilom in 1. majem 2024.

www.bienaleneodvisnih.com

Leta 2024 v Cankarjevem domu začenjamo z novim razstavnim ciklom, ki smo ga poimenovali Vidni nevidni in je namenjen predstavitvi umetniških projektov z obravnavanimi vsebinami in tematikami, ki se pogosto znajdejo nekako »na robu«, odrinjene in prezrte, pogosto stigmatizirane in v družbi nerazumljene. Z vzpostavitvijo novega razstavnega cikla želimo, da se tovrstne vsebine lahko enkrat na leto predstavijo v prostorih Cankarjevega doma ter tako vsaj delno dobijo svoj glas in vidljivost.

Cikel začenjamo z razstavo v sodelovanju z ZRIPS (Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje), ki je prostovoljno skupaj s fotografom Blažem S. Kobalom pripravil projekt – razstavo portretov oseb z motnjo v duševnem razvoju. S projektom želi zavod širši javnosti približati osebe z motnjo v duševnem razvoju, saj so ti še vedno stigmatizirani, prezrti. Fotograf si je projekt zamislil kot serijo portretov, v katere je želel ujeti njihovo različnost, prijaznost, odprtost ter navdihujočo in prijetno naravo. 
Projekt zajema sedemdeset portretov, ki odražajo njegovo osnovno idejo. 

O fotografu:
Blaž Stantič Kobal je mlad in nadarjen Primorec, ki se s fotografijo ukvarja že od srednje šole. 
Sodeloval je na več fotografskih natečajih, med drugimi tudi na Rovinj Photodays (2021), kjer je s serijo z naslovom Melanholične misli osvojil drugo mesto. Na fotografskem natečaju v okviru festivala Vizij 2021, ki ga prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti, je s serijo Melanholične misli osvojil prvo mesto. 
V fokusu njegovega opazovanja in zanimanja so ljudje s svojim bivanjskim okoljem. Skozi svoje fotografije raziskuje socialne tematike, odnose med ljudmi ter njihovo prepletenost vsakdanjim prostorom bivanja in delovanja.

Matic Pandel se v svoji umetniški praksi posveča urbani krajini in prizorom iz vsakdanjika, v katerih najde humor, ob tem pa posebno pozornost namenja njihovi materialnosti, kompozicijami in podrobnostim, ki jih postavi v ospredje, s tem pa omogoča drugačno branje naše okolice v posebnem sozvočju z razstavo kot medijem. Ta namreč postaja svet zase, vsebuje prepoznavne elemente, ki v umetniku lastnem vizualnem jeziku tvorijo povsem novo krajino. 

Matic Pandel je leta 2018 diplomiral iz fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani, trenutno pa je zaključuje magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegovo delo je bilo predstavljeno na več skupinskih razstavah, med drugim v galeriji DobraVaga, v Photonu, Aksiomu, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Cirkulaciji2, Festivalu Fotopub in v galeriji KULA Cetinjska v Beogradu. Leta 2019 je zmagal na 5. mednarodnem zin pozivu Zine Vitrine, ki je vključeval samostojno razstavo v Kinu Šiška. Je tudi del fotografskega studia in ustvarjalnega prostora ŠTUDIO, kjer deluje skupaj z drugimi člani (Nik Erik Neubauer, Lucija Rosc, Bor Cvetko, Jaka Teršek in Anja Smaka), ki se kljub različnim pristopom do fotografskega medija vsi zanimajo za sodobne fotografske prakse in ustvarjanje različnih osebnih projektov.
 

Umetniška razstava je posvečena vélikremu arhitektu, vsestranskemu vizionarju in humanistu, ki je pri snovanju svojega opusa vedno postopal večdisciplinarno in arhitekturo razumel tudi v kontekstu likovne kulture. Spomin na dragoceno dediščino enega najpomembnejših modernistov v jugoslovanskem prostoru, pa tudi zunaj njegovih meja, bomo pospremili s tremi umetniškimi premisleki: Nina Čelhar, Meta Drčar in Tadej Vaukman bodo skozi prizmo vprašanja razsežnosti bivanja predstavili lastno razumevanje, interpretacijo in aktualizacijo Ravnikarjeve dediščine, pa tudi njega kot osebnosti.

Vaukmanov primat je fotografija, ki ji pogosto pridruži kolaž in risbo; umetnika, čigar delo temelji na (avto)portretiranju, so pri raziskovanju nagovorile Ravnikarjeve risbe in avtoportreti. 

Nina Čelhar, ki v svoji slikarski praksi upodablja minimalistične idealizirane interierje ter prevprašuje zapleteno razmerje med arhitekturo
in njenimi uporabniki, se bo sklicevala neposredno na Ravnikarjevo arhitekturno zapuščino. 

Dialog bodo sklenile prostorske postavitve Mete Drčar, ki raziskuje povezave med gibajočim se telesom opazovalca, skulpturo in arhitekturo ter performativne učinke, ki se porajajo v procesu.