Delo Sare Rman nastaja v nenehnem prehajanju med mediji. Fotografija, grafika in kiparstvo vzpostavljajo nehierarhično prepletanje materialov, med katerimi sta analogni in digitalni pristop enakovredna dela cikličnega ustvarjalnega procesa. Razstava Kjer prepleta izhaja iz projekta in umetniške knjige Kjer pomni, ki sta bila prvič predstavljena v letu 2026, ter njuno prevpraševanje razširja v prostorsko postavitev. Medtem ko Kjer pomni izhaja iz opazovanja prostora ob reki Gradaščici ter razmerij med spominom, krajino in materialnimi sledmi, Kjer prepleta poudarja mrežo odnosov med temi elementi. Dela se materializirajo kot prehodi med podobo, objektom in prostorom, v plasteh časa, spomina in preobrazbe.

Razstava izhaja iz ulične fotografije kot prakse, ki vsakdanje posameznike postavlja v središče vizualne pripovedi. V javnem prostoru neprestano nastajajo prizori, ki običajno ostajajo neopaženi. Ta projekt jih prepozna kot nosilce pomena in jih prevede v podobe, v katerih vsak posameznik za trenutek postane protagonist, brez režije, brez posega, zgolj skozi moč pogleda in izbiro trenutka. V slovenskem prostoru je ulična fotografija še vedno izrazito slabo zastopana in pogosto razumljena kot spontano opazovanje. Razstava jo postavlja kot zavestno, dolgotrajno in metodološko premišljeno prakso, ki temelji na opazovanju, ponavljanju in selekciji. Fotografije niso naključni ulovi, temveč plod kontinuiranega dela v istem urbanem okolju, kjer se skozi čas izluščijo prizori z notranjo napetostjo, dramaturgijo in vizualno težo. Prostor razstave – Mala galerija Cankarjevega doma – je pri razstavi razumljen kot podaljšek ulice; gre namreč za prehoden prostor, kjer se ljudje ne ustavijo nujno z namenom ogleda in postavitev se temu prilagodi.

Kuratorka: Nuša Podgornik

Janez Korošin (1935), dobitnik številnih domačih in mednarodnih nagrad – tudi nagrade Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji (1996) – je sodeloval na več državnih in mednarodnih skupinskih fotografskih predstavitvah ter pripravil veliko samostojnih razstav. V Cankarjevem domu se je ob svoji 80-letnici (2015) predstavil s pregledno razstavo črno-belih fotografij, januarja 2026 pa bo v Mali galeriji razstavil barvne in črno-bele fotografije iz cikla Propad aglomeracije – železarna Jesenice. Medtem ko črno-bele posnetke preveva ikonografski motiv Vanitas, ki opozarja na minljivost vsega zemeljskega, nas barvne fotografije navdajajo z optimističnimi konotacijami, ki destrukcijo spreminjajo v rekonstrukcijo in metamorfozo ter dajejo motivom drugačno percepcijo in retoriko ter propadu aglomeracije navkljub sporočajo tudi o tem, kako življenje hoče živeti. 

Projekt Pošasti pomladi raziskuje starodavne pustne običaje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarejših ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt začel na naročilo ameriške revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih večkrat vračal, saj ga je prevzela moč teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajoči našemijo v strašljive like, ki simbolizirajo različne družbene vloge ter s prizori preženejo zimo in prikličejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti vživijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki združuje ljudsko domišljijo, skupinsko pripadnost in prastaro željo po obnavljanju življenja.

Odprtje razstave: 30. 6. ob 19.30, Mala galerija CD
Pogovor kustosa Žige Koritnika s fotografom: 30 6. ob 20. uri, Prvo Preddverje

Ssirus W. Pakzad (1961) se je po študiju zapisal glasbenemu novinarstvu ter začel redno objavljati v nemškem tisku in na radiu. S portretno fotografijo svojih intervjuvancev se je začel ukvarjati na pobudo kolegov, fotografije pa niso pristale le v časopisih in revijah ob intervjujih, temveč so krasile tudi naslovnice albumov številnih znanih glasbenikov. Konec devetdesetih je svoje goste začel vabiti pred mikrofon nemškega državnega radia (Bayerischer Rundfunk, SWR), med letoma 1996 in 1998 pa je bil umetniški direktor festivala Jazz an der Donau v Vilshofnu. Njegove fotografije so bile predstavljene na enajstih samostojnih in štirih skupinskih razstavah v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Nizozemskem. 

Razstavljena dela razkrivajo fotografovo predanost in poglobljeno zanimanje za glasbo, od zgodnjih del (najstarejši na razstavi je denimo portret Dona Cherryja, 1990) do koncertne fotografije skozi leta in novejše serije silhuet. To so večinoma premišljene, včasih improvizirane kompozicije, ki ujamejo glasbenikovo dušo, brez poveličevanja. Če so portreti umirjeni in tihi, je koncertna fotografija bolj dinamična in »glasna«. V kombinaciji z intervjuji pa še intenzivnejša.
 

Po razstavi vodita avtorica Lucija Rosc in kuratorka Manca Murakezi.

Na razstavi Vozi počasi je v ospredju fotografsko-dokumentarni projekt Rojstnodnevni mlaji (2015–), v katerem se Lucija Rosc že več kot deset let posveča beleženju razširjene, a redko reflektirane prakse v slovenskem prostoru. Tisto, kar se sprva zdi kot obrobna lokalna navada ali mimobežen vizualni detajl ob cestah in dvoriščih, se skozi dolgotrajno in dosledno opazovanje razkrije kot izrazit družbeni vzorec, tesno prepleten s prostorom, skupnostjo in vsakdanjimi rituali praznovanja.

Kurator razstave: Jernej Čuček Gerbec

Razstava skozi prakso dveh umetnikov iz Avstrije raziskuje razmerje med človekom in krajino. V razstavnem dialogu se odpirajo vprašanja o reprezentaciji, vlogi ter specifični poziciji krajine in tistih, ki v njej bivajo. Dela naslavljajo prepletenost človeka in prostora, v kateri krajina oblikuje našo izkušnjo in minljivo vlogo v njej.


CD v sodelovanju z Zavodom Membrana (v koprodukciji s Schaumbad – Freies Atelierhaus v Gradcu)

Razstava Vozi počasi predstavlja dolgoletni fotografsko-dokumentarni projekt Rojstnodnevni mlaji (2015–), v katerem umetnica Lucija Rosc že več kot desetletje sistematično beleži pojav, ki se zdi na prvi pogled obroben, celo banalen, a se ob natančnejšem pogledu razkrije kot kompleksen družbeni in prostorski fenomen sodobne Slovenije. Okrašene smreke, transparenti in improvizirane skulpture, postavljeni pred hišami, ob cestah ali v središčih krajev, so začasni posegi v okolje, s katerimi skupnost javno naznanja osebni praznik posameznice_ka. Razstava odpira vprašanja o tem, kako se osebno praznovanje prepleta z javnim prostorom in kako se sodobni rituali spontano oblikujejo zunaj institucionalnih okvirov.

Lucija Rosc (1995) je vizualna umetnica, ki v svoji praksi raziskovalni pristop združuje z igrivo interpretacijo. Navdih črpa iz otroških spominov, družinskih arhivov in okolja, v katerem je odraščala. Imela je več samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovala na razstavah po Evropi in Združenih državah Amerike. Njena dela so bila med drugimi predstavljena tudi na sejmih sodobne fotografije Unseen Amsterdam in Photo Basel ter na sejmih sodobne umetnosti Viennacontemporary in Art Salon Zürich. Je prejemnica Prešernove nagrade UL ALUO, nominiranka za nagrado OHO in dobitnica PhMuseum Women Photographers Granta.

Sklepni dogodek razstave, v kateri avtor sledi slovenskemu prizorišču kraljic preobleke ter skozi dolgotrajno sodelovanje odpira vprašanja skupnosti, identitete in vidnosti. 


V okviru cikla Vidni-nevidni, namenjenega predstavitvi fotografskih projektov o temah, ki se pogosto znajdejo »na robu«, odrinjene in prezrte, pogosto celo stigmatizirane in v družbi nerazumljene, se tokrat predstavlja v Sloveniji živeči tajvanski fotograf Simon Chang. 

Razstavljena fotografska serija je nadaljevanje večletnega projekta, ki ga je avtor začel leta 2021 s fotografiranjem slovenskega prizorišča kraljic in kraljev preobleke (angleško: drag queens). Večletno sledenje je poglobilo avtorjevo razumevanje tako same skupnosti in njenih akterjev kot tudi njegovo osebno izkušnjo dojemanja družbe, posameznika in kolektivne identitete.

 

V okviru cikla Vidni-nevidni, namenjenega predstavitvi fotografskih projektov o temah, ki se pogosto znajdejo »na robu«, odrinjene in prezrte, pogosto celo stigmatizirane in v družbi nerazumljene, se tokrat predstavlja v Sloveniji živeči tajvanski fotograf Simon Chang. 

Razstavljena fotografska serija je nadaljevanje večletnega projekta, ki ga je avtor začel leta 2021 s fotografiranjem slovenskega prizorišča kraljic in kraljev preobleke (angleško: drag queens). Večletno sledenje je poglobilo avtorjevo razumevanje tako same skupnosti in njenih akterjev kot tudi njegovo osebno izkušnjo dojemanja družbe, posameznika in kolektivne identitete.


Seznam javnih vodstev in portfelj dogodkov s Simonom Changom: 

• 11. 12. 2025 ob 17:00 – vodstvo po razstavi z avtorjem 
• 18. 12. 2025 v M2 ob 18:00 –  brezplačni pregled portfelja s Simonom Changom 
• 8. 1. 2026  v M2 ob 18:00 - brezplačni pregled portfelja s Simonom Changom 
• 15.1.2026 ob 18:00 – vodstvo po razstavi z avtorjem 
• 22. 1. 2026  ob 18:00 - vodstvo po razstavi z avtorjem 
• 29. 1. 2026 ob 17:00 – vodstvo po razstavi z avtorjem 
• 5. 2. 2026 ob 17:00 – vodstvo po razstavi z avtorjem

• 8. 2. 2026 (Prešernov dan) ob 17:00 – vodstvo po razstavi z avtorjem 

Vodenja po razstavi in brezplačni pregledi portfelja bodo potekali v angleškem jeziku.
Obiskovalcem bo na voljo zloženka s slovenskim besedilom o razstavi.