Likovni kritiki izbirajo …
Katarina Snoj

Slikarska dela Katarine Snoj prikazujejo podobe, naseljene na prazna platna, kjer v oddaljenosti od zunanje predstavnosti premišljujejo o vlogi in pomenu slikarstva ob uveljavitvi podobe kot neizogibnega vsakdana. Preoblikovanje vidnega v svet odsotnih podob, svet onkraj nasičenega podobotvorja, predstavlja točko preloma v razširjanju dojemanja zaznavne realnosti kot tudi vnovičnega opredeljevanja do nje. Abstrahiranje vidne realnosti osvobaja podobo predmetnih aluzij, dekonstruira pogled ter ustvarja nelagodje v odtujevanju od konkretnega pomena in smisla. Soočenje s praznino, v kateri se zdi, da vse miruje in vznika hkrati, zahteva premestitev izhodišča v zavedanju, da je vidnost podobe vedno povezana z njeno odsotnostjo ter da se pomeni ustvarjajo v dialogu s praznino in njeno dvoumnostjo.

Upodobljene praznine v razpiranju slikarske površine presegajo predstavne zmožnosti vidnega, ob tem pa slika v vlogi čistega označevalca ničesar ne pomeni in ničesar ne predstavlja. Narativna odsotnost je poudarjena z minimalnimi slikarskimi intervencijami, ki v svojem performativnem načinu polnijo praznine. Slika prikazuje svoje značilnosti in procese, ki se dogajajo bodisi v njeni notranjosti ali na površini. Prosojnost slikarske površine z vidnimi okvirji in podokvirji prevzame objektni značaj, pri katerem se podoba skozi materialnost nosilca dematerializira. Prisotna odsotnost tako tvori integralni del slike, podobe prehajajo v vmesni prostor zaznavnosti, kjer se avtonomnost vidne zaznave razvrednoti in prestavi na druga čutila.

Slikarska praksa Katarine Snoj v odmiku od konvencionalnega dojemanja slike in njene estetske vrednosti preverja prepričljivost slikarskega medija, pri čemer s prodiranjem v ustaljene načine mišljenja (ne)objektnih fenomenov poglablja vprašanja, kako še misliti sliko, kako lahko slika ujame podobo in kako se ta podoba pojavlja skozi percepcijo gledalca. Predvsem pa, ali obstajajo načini, kako lahko gledalec misli podobo izven konotativnih in pragmatičnih sugestij ter je obenem še zmožen razumeti sebe in svet.


 

Tina Gerlec (1982, Maribor) je magistrirala iz ekonomije na dunajski univerzi in je kot samozaposlena dolga leta delovala na področju oglaševanja. Leta 2023 je z namenom predstavitve aktualne umetniške produkcije ustanovila galerijo sodobne umetnosti Tkalka v Mariboru, ki v povezovanju mladih umetnikov, neodvisnih kuratorjev in mladih kritikov uresničuje vizijo galerije. Leta 2024 je v okviru galerijskega programa zasnovala mentorski program Mladi kritik, ki mu je posvečena tudi stalna rubrika v časniku Večer.

Katarina Snoj (2002, Ljubljana) končuje študij slikarstva prve stopnje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z instalacijo, grafiko in fotografijo. Do sedaj se je predstavila na številnih skupinskih razstavah, med drugimi v galerijah Media Nox, DobraVaga in Mala galerija Banke Slovenije, v +MSUM v okviru delavnice z Aleksandro Vajd, v Etnografskem muzeju Slovenije ter s samostojno razstavo v galeriji Odprto obrobje. Včasih deluje tudi v kuratorski in likovnokritiški vlogi.