Mare Mutić - zaprto

Skladno z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa s 1. aprilom začasno (predvidoma do 12. aprila) zapiramo vse razstave, tudi vstop v Cankarjev dom ni mogoč. Odpovedali oz. prestavili smo vse prireditve.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

V fotografskem polju se zadnja desetletja dogajajo pomembne spremembe, ki so najbolj vidne v njegovem avtorskem segmentu oziroma na metadiskurzivni ravni. V nasprotju z množično rabo medija, ki jo je omogočila digitalizacija (vključno s »pametnimi« telefoni) ter ki v večini primerov ostaja izrazno površinska in pogosto skrajno neinventivna, se sodobna avtorska fotografija osredotoča na raziskovanje in razmišljanje o sami naravi podobe, njeni iluzornosti in izmuzljivosti ter seveda o dejstvu, da izkustveni svet, ki ga zaznavamo prostorsko, predstavlja ploskovno, se pravi, v dveh dimenzijah. Pri tem je izbira motiva pogosto drugotnega pomena, razen takrat, ko na simbolni ali narativni ravni podkrepi fotografovo izhodiščno zamisel. V ta kontekst sodi tudi izbrano delo Mareta Mutića.

Avtor je z izvirnim oblikotvornim posegom načel problematiko razmerij med ploskvijo in prostorom, podobo je na specifičen način »popredmetil« tako, da je s ponavljanjem istega motiva na prozornih plastičnih folijah različnih formatov z manjšimi odstopanji od temeljne (največje) površine sestavil konstrukcijo, ki gledalcu daje bolj prepričljiv vtis globine slikovnega polja. Z velikimi dimenzijami predstavljene fotografije se približek realnosti še bolj poveča, interakcija med tistim, kar je dano v videnje, in tistim, ki gleda, je intenzivnejša, čeprav je fizična distanca ohranjena. Zavedanje, da imamo pred seboj izsek iz narave, ustvarjen s fotografskimi sredstvi in postopki, torej njegov pomanjšan model, ne pa dejanskega naravnega ambienta, je tista differentia specifica, ki osmišlja vizualno stvaritev kot rezultat ustvarjalnega procesa, uresničenja določenega avtorskega koncepta in ne preprostega posnemanja že obstoječega. Mutićeve fotografske refleksije nas uvajajo v imaginarij, v katerem so prvinske čutne zaznave nadgrajene s poudarjeno osebno občutljivostjo, ki se ne omejuje samo na to, kaj prikazati, ampak tudi, kako prikazati, da bi se vsebina in oblika zlili v pristnem sodobnem nagovoru, onstran konvencionalnih medijskih norm.

Brane Kovič

Brane Kovič (1953) je umetnostni zgodovinar, likovni kritik, prevajalec in publicist. Deluje kot neodvisni kurator doma in na tujem, član mednarodnih žirij in predavatelj na strokovnih kongresih, konferencah in simpozijih. Posebej se ukvarja s pisanjem o fotografiji in organiziranjem fotografskih razstav. Med drugim je zasnoval in koordiniral projekt 150 let fotografije na Slovenskem (Mestna galerija Ljubljana in Arhitekturni muzej, 1989–1990) ter slovenski javnosti predstavil nekatera velika imena svetovne fotografije, kot sta, denimo, Jeanloup Sieff in Helmut Newton. Številni njegovi članki in razprave so bili poleg slovenščine objavljeni tudi v srbščini, hrvaščini, angleščini, francoščini, italijanščini, španščini, bolgarščini in albanščini. Živi in deluje v Ljubljani.


Mare Mutić (1969) je samostojni kulturni ustvarjalec v različnih zvrsteh vizualnih umetnosti. V umetniškem delu večinoma raziskuje fotografijo in video. Razstavlja doma in v tujini, kjer je bil za svoje dosežke tudi večkrat nagrajen. Njegovo fotografsko oko se osredotoča na gledališče, arhitekturo, naravo in urbano življenje. Živi in deluje v Ljubljani.

www.maremutic.si