Oblikovalski presežki 2020

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve.

V vseh prostorih Cankarjevega doma so skladno smernicami NIJZ zagotovljeni vsi pogoji za varen obisk razstav.
Razstava Henrija Cartier-Bressona ponovno odprta od 27. januarja naprej.
Razstave so odprte vsak dan od 10.00 do 19.00.
Vhod je s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).

Vstopnice za ogled razstave Henrija Cartier-Bressona so naprodaj pred Galerijo, ogled ostalih razstav je brezplačen.
Informacijsko središče (blagajna) CD je zaprto. Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si in ob delavnikih od 11. do 13. ure po T 01/2417-299.

 

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat trinajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, k so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Jurij Dobrila, Danijela Grgić, Julijan Krapež, Martina Obid, in Peter Jamšek (predsednik žirije), izbrala in podelila priznanja:

7 PRIZNANJ OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:
• Nataša Grandovec – Continuum vitae
• Robert Klun – C19 Chair.ity
• Gašper Demšar – M Hotel lobby
• Nataša Šušteršič Plotajs – Koronadnevnik
• Ljubica Čehovin – J. Plečnik - Wien, Praha, Ljubljana
• Društvo Pekinpah – Ali ima prihodnost ponovitev

3 PRIZNANJA OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:
• Ernest Bevc, Roman Pirnar – Theatrica
• Valentina Kolander – Politically Incorrect
• Irena Gubanc in Teja Jalovec – Trilogija Brodoloma

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO:
• Oskar Kogoj

PRIZNANJE ČASTNI ČLAN:
• Matej Feguš

4 PRIZNANJA DALJNOGLED:
Društvo oblikovalcev Slovenije je z namenom podpore mladim oblikovalcem letos drugič zapored izpeljala projekt imenovan »Daljnogled«. To je priznanje, za katero se lahko potegujejo oblikovalci do 30. leta starosti.

Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače kot za projekt Oblikovalski presežki: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija izbrala in podelila priznanja Daljnogled, ki so jih prejeli:
• Nina Auberšek – Veliki Gatsby
• Maja Vranjek – RoShade
• Lan Krebs – Svetilo Ginko
• Rob Svenšek – Gert Display

 
OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:

NATAŠA GRANDOVEC
Kolekcija brošk CONTINUUM VITAE
je oblikovalkino intimno raziskovanje in pripovedovanje o življenju. Kovinske trakove, srebrne in iz titana, sestavlja, prepleta in povezuje s številnimi kovicami v vedno nove oblike, zaporedja in spirale. Kolekcija pripoveduje o neskončnem gibanju, krhkosti življenja in ponovnih začetkih.

ROBERT KLUN
IKONA NOVE REALNOSTI - C19 CHAIR.ity
Avtor Robert Klun je stol C19 CHAIR.ity izvirno in duhovito oblikoval kot svojevrsten ustvarjalni odgovor na današnjo tesnobno realnost – pandemijo novega korona virusa.
Paradoks našega časa je upodobil kot svetlo, celo zabavno točko vsakega ambienta in s tem pozitivno posegel v posameznikovo doživljanje omejenega zaprtega prostora.
Kot trajni izdelek je hkrati pomnik in neločljivo znamenje današnjega časa ter za prihodnost nosilec številnih zgodb o današnjih doživetjih.
Stol C19 CHAIR.ity se posebej odlikuje s humanim dizajnom, uporabljenimi kakovostnimi materiali ter z izredno dognano in natančno izdelavo.

GAŠPER DEMŠAR
M HOTEL LOBBY
Ambient deluje sveže, lahkotno, izčiščeno in elegantno. Sam po sebi zadržano in hkrati izjemno prepričljivo. Obiskovalec se znajde v prostoru, ki vsestransko sodobno »deluje«, obenem pa se že z navzočnostjo le enega gosta spremeni in tako odgovarja na fluidne okoliščine sodobne stvarnosti.
 Pritegnejo igra in preplet oglatih ter zaokroženih geometrijskih form in pogumni barvni kontrasti.
S posebno vlogo v prostoru izstopa informacijski pult s pritajeno, hkrati pa dominantno dramatično geometrijsko kompozicijo poševnin v črno-belem kontrastu. Indirektni linijski svetlobni efekti izpostavljajo kompozicijo vertikal in horizontal ter ritmiko svetlobnih odsevov in senc.  
Kubusne oblike omehčajo mehke forme foteljev, ki s svojo srčno rdečo barvo ustvarjajo harmonični kontrast.
Pogumen, igriv, obenem pa tudi seriozen ambient, vse v ravno pravem razmerju. Izziv prostora in izziv časa postajata v tej rešitvi enovita projektantska poteza, pričevalca trenutka in hkrati izzivalca naslednjega.

NATAŠA ŠUŠTERŠIČ PLOTAJS
KORONADNEVNIK
»Koronadnevnik je nastajal v spomladanski ustavitvi delovanja zaradi covida 19, ko se je življenje nenadoma in popolnoma spremenilo ter od nas zahtevalo, da na novo razmislimo gradnike in prioritete našega vsakdanjika,« zapiše avtorica v obrazložitvi dela. Prav vsi razumemo ta stavek, saj ni samo naključna misel, temveč je zakodiran v naši zavesti za vekomaj. Leto, ki se bo kmalu izteklo, je zaznamovano in nekoč, ko se ga bomo spominjali ali se ozirali nanj, nam bodo takšni Koronadnevniki še kako pomagali k boljšemu razumevanju nove realnosti, ki smo jo podoživljali. In če umetnik zrcali zunanji svet in ga skozi prizmo osebnega doživljanja zlije v novo stvaritev, so ilustracije Nataše Šušteršič Plotajs čisti eliksir življenja, mazilo in obliž ter dokaz, da umetnost in ustvarjanje vedno najdeta izhod, tudi iz tako brezizhodnih razmer, kot smo jim še vedno priče. Je opomin, da je skrb za takšno umetnost prednostna naloga družbe, ki želi ohraniti spomin in kodirati prihodnje vedenje, če želi (pre)živeti izkušnje in izzive, ki jih bo nemara v prihodnosti še več.
Plakati Kdo me v resnici stiska za vrat?, Nekaj je v zraku, Metamorphosis izhajajo iz ilustracij, nastalih iz dnevnika, ter povzemajo komentarje in razmišljanja, ki so se izluščili ob posamičnih stopnjah sprejemanja nove stvarnosti.
Avtoričino delo Koronadnevnik je platno vsakdanjega življenja, ki vam vbrizga drugačno cepivo, ampak zato nič manj esencialno za preživetje. Nariše vam nasmeh na ustnice, zjasni obraz in vas opremi za lažje spopadanje s težavami. Saj to je tudi namen dnevnika! Hrani spomin in opominja na vse minulo, ki se v tem primeru zlije v eksplozijo barv, vtisov, spominov in besed. Delo izjemne izvirnosti, ubranosti in življenjskosti!
 
LJUBICA ČEHOVIN: 
KOLEKCIJA UPORABNIH DARIL IN SPOMINKOV J. PLEČNIK – WIEN, PRAHA, LJUBLJANA
Kolekcija J. Plečnik – Wien, Praha, Ljubljana pomeni izjemen oblikovalski prispevek oblikovanja uporabnih predmetov, daril in spominkov.
Konceptualno in vsebinsko izhaja in nadgrajuje predhodno zbirko »Zajtrk s Plečnikom«, kar daje avtoričinemu oblikovanju še posebno vrednost ustvarjalne kontinuitete.
Predmeti predstavljene kolekcije so dosežek daljšega in poglobljenega raziskovanja novih oblikovalskih pristopov pri kreiranju daril in spominkov, ki uporabnike svojstveno rahločutno opozarjajo in izzovejo k razmišljanju o naši specifični kulturni dediščini.
Z uporabljenimi skrbno izbranimi materiali, selekcioniranimi grafičnimi podobami in igrivimi barvami  oblikovalka po svoje osebno izkazuje poklon J. Plečniku kot velikemu umetniku in njegovi ustvarjalni veličini.

ZAVOD PEKINPAH
Razstava »ALI IMA PRIHODNOST PONOVITEV« v galeriji Kresija
predstavlja izjemno potezo v času in okoliščinah skoraj popolnega zanemarjanja dokumentarnega dogajanja v povezavi z aktualnim ali nedavnim. Gre za avtorski projekt, ki naj bi po svoji naravi muzejski stroki in v tej zanesljivo s širšim strokovnim razmislekom postal del v strokovno raziskovalnem nizu. V smislu enkratnega dejanja ga DOS razume predvsem kot pobudo in pogled avtorjev, hkrati pa zagotovo kot osnovo za precej širši dokumentarni pogled nekoč v prihodnosti. Natanko ta komponenta se izrazito zrcali v naslovu razstave, ki kaže na zavedanje vrzeli in nujnosti bolj poglobljenih raziskav v prihodnje. Vsekakor gre za povsem avtorsko in vsestransko neoporečno stvaritev, ki si predvsem v duhu aktivne pobude ali celo izziva javnim institucijam nedvomno zasluži prepoznavo stanovske organizacije slovenskih oblikovalcev.