Literarne ekokrajine

Literarne ekokrajine nadaljujejo pogovore o literaturi, ki se dotika globalnih podnebnih sprememb in vprašanj človekove odgovornosti do planeta ter njegovega odnosa do narave. V ciklu se prepletajo glasovi tako pisateljev kot znanstvenikov, filozofov in mislecev, ki razpravljajo o knjigah z okoljsko tematiko ter raziskujejo, kako lahko umetnost še vedno vpliva na kolektivno zavest in spodbuja trajnostno razmišljanje.
Pogovore vodita dr. Maša Jelušič, doktorica varstva okolja in pisateljica, ter dr. Andrej Blatnik, doktor komunikologije in pisatelj.

Posebno občutenje ciklu dajejo zvočne krajine Boštjana Perovška, ustvarjene posebej za vsak večer, zato priporočamo prihod nekaj minut pred začetkom ali/in prisluh ob zaključku večera.

Okoljska zavest in popis narave v literaturi segata od romantikov (Wordsworth, Keats, Coleridge ... ) in ameriških transcendentalistov (Thoreau, Muir, Emerson ...) do prelomne Neme pomladi Rachel Carson, ki je razgalila temno plat kemijske industrije. V zadnjih desetletjih se je ekološka tematika razpršila med številne avtorje in žanre, danes pa dobiva nov zagon. Sodobni pisci, kot so Amitav Ghosh, Richard Powers, Kim Stanley Robinson, Elif Shafak, Jeff VanderMeer ... ustvarjajo dela, ki subtilno, a odločno opozarjajo na naš odnos do planeta, pri tem pa prejemajo najvišje literarne nagrade: Nobelovki Olga Tokarczuk in Han Kang tako dokazujeta, da je ekološka zavest med ključnimi moralnimi imperativi sodobne literature. 
 

Tudi v slovenski književnosti je glas narave vse močnejši: Irena Cerar, Irena Štaudohar, Iztok Geister, Ajda Bračič ... nagrada Prešernovega sklada za delo Nataše Kramberger Po vsej sili živ pa daje priznanje pisanju o naravi, ki ni le estetska gesta, temveč je tudi opis vsakdanje izkušnje podnebnih posledic.

V prejšnjih pogovorih smo s profesorico Lučko Kajfež Bogataj skozi osebne zgodbe junakov romana Lačna plima Amitava Ghosha razpravljali o vremenskih ujmah in poplavah; s Tino Vrščaj in njenim romanom Na Klancu smo presodili ekološko tesnobo slehernika; profesor Robert Brus je ob Powersovem Razvejenju razmišljal o tem, ali bi morda morali podeliti volilno pravico tudi drevesom; s švedskim pisateljem Danielom Gustafssonom pa smo ob njegovem romanu Fine de Claire razgrnili drobovje tujerodnosti in industrijskega izkoriščanja narave.

V novi sezoni posegamo po novih žanrih in svežih literarnih oblikah ter gostimo nove glasove, zmeraj pa bo imelo možnost za vključitev v pogovor tudi občinstvo – med pogovorom ali pa po njegovem uradnem izteku.

Prvo vprašanje, ki ga zastavimo gostom, je vedno enako: Zakaj je danes pomembno, da podnebne spremembe mislimo tudi skozi dialog med umetnostjo in znanostjo?

Dr. Maša Jelušič