Nova inkarnacija VOLKSWAGNERJA 
Sedemnajst let po premieri se VOLKSWAGNER vrača v novi, radikalno preoblikovani izvedbi. Če je različica iz leta 2009 Wagnerjevo glasbeno snov razgrajevala in preoblikovala v razkošne jazzovske suite, navdihnjene z duhom Stana Kentona, Duka Ellingtona in Milesa Davisa, nova izvedba v središče postavlja Laibach kot osrednjega protagonista. 

Laibach kot nosilec zvočne Gesamtkunstwerk manifestacije je hkrati izvajalec, interpret in vodnik skozi monumentalno zvočno pokrajino. Wagnerjevi motivi se skozi surovo energijo elektronike, industrijskega ritma in orkestralne moči preoblikujejo v surove sodobno izkušnjo.

Zasedba skupaj z orkestrom disciplinirano sledi kompleksni partituri, hkrati pa samostojno prevzema posamezne segmente skladbe kot močan in izrazito prepoznaven ansambel. Njene največje odlike so izjemna ustvarjalna prožnost,  glasbena širina in avtentičnost članov, ki jim način instant composinga ni tuj in ki lahko kompozicijo spontano odpeljejo tudi onkraj ustaljenih oblik improvizirane jazzovske glasbe.

Če je bil VOLKSWAGNER (2009) glasbeno-filozofska refleksija evropske kulturne zgodovine, v kateri se srečajo Wagner, totalitarizem, jazz, modernizem in popularna kultura, je VOLKSWAGNER RE-VISITED (2026) zvočni ritual transformacije, v katerem zgodovina ne nastopa kot spomin, temveč kot material. Wagner ostaja Wagner. Laibach ostaja Laibach. Vse drugo je predmet reinterpretacije.
 

VOLKSWAGNER (Laibach, 2009)
Projekt VOLKSWAGNER je skupina Laibach premierno izvedla aprila 2009 v Gallusovi dvorani s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja. V središču ni zgolj Wagnerjeva glasba, temveč vprašanje njene zgodovinske in ideološke percepcije. Richard Wagner je bil med ključnimi kulturnimi simboli, ki jih je nacistični režim povzdignil v emblem nemške nacionalne identitete, njegova dela pa so postala del kulturnega imaginarija Tretjega rajha. Hkrati je nacistična ideologija preganjala tako imenovano »izrojeno umetnost«, v katero je sodil tudi jazz. Laibach ta zgodovinski paradoks postavi v samo jedro projekta. Wagnerjeve motive iz del Tannhäuser, Siegfriedova idila in Ježa valkir preoblikuje skozi jezik jazza, simfonične glasbe, elektronike in industrijskega zvoka. S tem sooči dva svetova, ki ju je nacistična ideologija razumela kot nezdružljiva: Wagnerja kot simbol visoke nemške kulture ter jazz kot simbol modernosti, svobode in kulturne pluralnosti.

Simfonični orkester RTV Slovenija
Solistka: Nika Gorič, sopran
Baletni plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana

Program: 
Gioachino Rossini, Uvertura k operi Viljem Tell (odlomek)
Antonín Dvořák, Měsíčku na nebi hlubokém (Pesem mesecu), arija Rusalke iz I. dejanja opere Rusalka, op. 114
Peter Iljič Čajkovski, Labodje jezero, suita, op. 20a, I. prizor – Moderato
Peter Iljič Čajkovski, Trnuljčica, balet, op. 66, I. dejanje: št. 6, Valček
Edvard Grieg, Peer Gynt, Suita št. 1, op. 46, IV. V dvorani gorskega kralja
Aleksandra Naumovski Potisk, Mali princ (odlomek iz baleta)
Giacomo Puccini, Quando me'n vo, Musettin valček iz opere La bohème 
Pietro Mascagni, Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana (Kmečka čast)
Engelbert Humperdinck, »Wo bin ich? Wach’ ich? « (Kje sem? Sem budna?), arija Metke iz opere Janko in Metka
Modest Petrovič Musorgski, orkestracija M. Ravel: Slike z razstave, 9. Koča na kurjih nogah – Jaga Baba
Wolfgang Amadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba, KV 492

Orkester Slovenske filharmonije
Povezovalec: Juš Milčinski 

Program: 
Peter Iljič Čajkovski, Cvetlični valček iz baleta Hrestač
Sergej Prokofjev, Peter in volk
 

Orkester Slovenske filharmonije
Povezovalec: Klemen Kovačič

Program:
Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 5 v c-molu, 1. stavek
Peter Iljič Čajkovski, Kitajski ples iz baleta Hrestač
Camille Saint-Saëns, Živalski karneval, Finale
Paul Dukas, Čarovnikov vajenec
Modest Petrovič Musorgski, Noč na Golem brdu
Amilcare Ponchielli, Ples ur iz opere La Gioconda
Johann Sebastian Bach, Tokata v d-molu
Edward Elgar, Blišč in ceremonija, Koračnica št. 1
 

Orkester Slovenske filharmonije
Solisti: Alessandra Tessaro, sopran; Gregor Ravnik, tenor; Domen Križaj, bariton; Juš Milčinski, povezovalec

Program:
Wolfgang Aamadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Gaetano Donizetti, »Una furtiva lagrima« arija iz opere Ljubezenski napoj
Gioachino Rossini, »Largo al factotum« arija iz opere Seviljski brivec
Wolfgang Aamadeus Mozart, »Pa-pa-pa- geno … Pa-pa-pa-gena« duet iz opere Čarobna piščal
Viktor Parma, Intermezzo iz opere Ksenija 
Franz Lehar, arija Danila iz operete Vesela vdova
Carl Zeller, arija Christel iz operete Ptičar 
Radovan Gobec, duet Branka in Darinke iz operete Hmeljska princesa 
Jacques Offenbach, Kankan iz operete Orfej v podzemlju
Andrew Lloyd Webber, »All I Ask of You« arija iz muzikala Fantom iz opere
Frederick Loewe, »I Could Have Danced All Night« arija iz muzikala My Fair Lady
Leonard Bernstein, »Maria« arija iz muzikala Zgodba z zahodne strani
Mitch Leigh, The Impossible Dream iz muzikala Mož iz Manče

Orkester Slovenske filharmonije
Plesalka flamenka in scenaristka: Ana Pandur
Solista: Matjaž Balažic, bandoneon in Jaka Klun, kitara

Program:
Georges Bizet / prir. E. Guiraud, suiti Carmen št. 1 in št. 2 (izbor stavkov)
Maurice Ravel, Bolero (odlomek) 
Nikolaj Rimski-Korsakov, Španski capriccio op. 34 (izbor stavkov)
Roberto Di Marino, Dvojni koncert za bandoneon, kitaro in godala – 3. stavek, Presto
Manuel de Falla, Obredni ples ognja iz baletne suite Začarana ljubezen (El amor brujo)
Matej Bonin, novo delo 
Astor Piazzolla, prir. A. Tavčar: Libertango


V sodelovanju z Zavodom Koda:Manifest

Orkester Slovenske filharmonije
Povezovalka: Tina Resman 

Program:
Jurij Mihevec, Planeti imajo prav – uvertura
Gustav Holst, Planeti (Jupiter, Uran)
John Williams, Vojna zvezd – filmska glasba (Téma, Imperialna koračnica, Téma Dartha Vaderja, Prestolna dvorana in odjavni napisi)
 

Program:
Camillo Schumann, Sonata št. 3 v c-molu, op. 29
Maximilian Schnaus, Signals (iz Remote Territories) za pedal solo
Felix Mendelssohn Bartholdy, Sonata št. 1 v f-molu, op. 65
*
Knut Nystedt, Le verbe éternel, op. 133
Olivier Messiaen, Bog je preprost, št. 8 iz cikla Meditacije o skrivnosti Svete Trojice
 

V Ljubljano se vrača eno najbolj vročih imen iz sveta orgelske glasbe, Christian Schmitt, glavni organist in dolgoletni kurator orgelskega cikla Bamberških simfonikov, profesor na konservatoriju v Rotterdamu in umetniški vodja tajvanskega orgelskega festivala Weiwuying, kjer se ponašajo z največjimi orglami v Aziji. Iskan sicer tudi kot strokovni svetovalec pri gradnji in obnovi orgel po svetu je redni gost koncertnih dvoran najvišjega ugleda, od Carnegiejeve dvorane in hamburške Filharmonije na Labi do Berlinske filharmonije in dvorane Glasbenega združenja na Dunaju. 

Karizmatični virtuoz nas vabi na zvočno popotovanje skozi zgodovino orgelske glasbe, na katerem pa bomo tokrat zaman iskali zvoke baroka in Bacha: bogato razvejani program se sprehodi od romantične izraznosti Mendelssohna, Camilla Schumanna in Francka, čez poduhovljeno, a inovativno eksperimentalnost Messiaena in sodobno nordijsko meditativnost Nystedta, do orgelske avantgarde Schnausa, ki ožarja interpretovo željo po raziskovanju novega.

Komorni zbor Megaron
Damijan Močnik, dirigent zbora

Baročni orkester Megaron
Maria Lindal, koncertna mojstrica
 

Solisti: 
Thomas Köll, evangelist
Olle Persson, Jezus

Jeanette Köhn, sopran
Barbara Kozelj, alt
Martin Logar, tenor
Jakob Högström, bas 

Program:
Johann S. Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244
 

Med najzahtevnejšimi in najdrznejšimi stvaritvami zahodnega glasbenega izročila, a hkrati med najodličnejšimi glasbenimi manifestacijami velikih religioznih pričevanj in predanosti človeštva je gotovo Bachova glasbena mojstrovina. V njej globoko poduhovljena teološka in mistična simbolika, dramatični biblični nauki in psihološka spoznanja presegajo korenine luteranske liturgične glasbe 18. stoletja ter ustvarjajo izpoved o vesti, sočutju, pogumu, sprejemanju in upanju.

Brezčasno glasbeno meditacijo epskih razsežnosti bodo tokrat izpričali prevladujoči domači glasbeniki: ob zveneči zasedbi tudi tujih solističnih interpretov bosta pod taktirko enega vodilnih strokovnjakov za zborovski zvok Garyja Gradena svoje odlike namreč združila Komorni zbor Megaron, ki je pod vodstvom izjemnega zborovodje in mednarodno prepoznavnega skladatelja Damijana Močnika aktualni zmagovalec Kathaumixw festivala Kanada 2025, ter za historično izvajalsko prakso specializirani Baročni orkester Megaron.

Program:
Joseph Haydn, Sonata št. 31 v As-duru, Hob. XVI: 46
Toru Takemitsu, Rain Tree Sketch II
Claude Debussy, Otok radosti 
*
Franz Liszt, Leta romanja, Prvo leto: Švica, S. 160
   Ženevski zvonovi (Nokturno) 
   Vihar
Robert Schumann, Sonata št. 1 v fis-molu, op. 11

Klavirski virtuoz Alexander Gadjiev, ambasador Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici 2025, je leta 2021 z drugim mestom na slovitem Chopinovem tekmovanju in z zmago na mednarodnem tekmovanju v Sydneyju potrdil dokončni preboj med svetovno pianistično elito svoje generacije. BBC-jev umetnik nove generacije 2019–2021 in nagrajenec italijanskih kritikov za najboljšega solista prepriča z odločnostjo zrelega umetnika, analitičnim in intelektualnim pristopom ter močno osebno interpretacijo. 

Vse to se zrcali tudi v napovedani programski zasnovi, ki edinstveno in premišljeno razgrinja široko, slogovno razvejano paleto barv, razpoloženj in impresij. Haydnovi igrivost in eleganco prekine v odmev tišine odeti Takemitsujev poklon Messiaenu, ki se razblini v Debussyjevi plesni ekstazi; subtilna nostalgičnost, lahkoten zven zvonov in dinamično niansirana programskost Lisztovih klavirskih miniatur pa se naposled izpojejo v veličastni konfliktnosti Schumannovih alter egov.