Vlado Kreslin, vokal, akustična kitara, orglice; Iztok Cergol, harmonika, violina, saksofon, mandolina, akustična kitara; Mileta Grujić, klavir; Samo Budna, violina; Anton Tonč Feinig, orgle hammond; Matej Sušnik, električna in akustična kitara; Domen Gracej, trobenta; Andraž Mazi, kitara pedal steel; Luka Ovsec, tolkala; Andrej Sobočan, cimbale; Boštjan Rous, klarinet, saksofon; Luka Jerončič, električna bas kitara, kontrabas; Gašper Peršl, bobni

Vlado Kreslin že štiriintrideseto leto prihaja s tremi koncerti v Gallusovo dvorano; je slovenski poet, glasbenik in trubadur, ki časti svobodo, skupnost, solidarnost in veselje do življenja. Po dolgih desetletjih ustvarjanja nas še vedno preseneča in v tem prehitro spreminjajočem se svetu opogumlja z novo glasbo. Vlado Kreslin je glasbeni fenomen, ki s svojo neposrednostjo, poezijo in glasom že desetletja odkriva skrivnostno tančico svoje duše, nam pa  služi kot ogledalo, v katerem se ogledujemo tako subtilno in sofisticirano, da se tega sploh ne zavedamo. A vsakič znova spet hrepenimo po njegovi glasbi.

Plamen ustvarjalec, večni simbol preporoda, prepleta človeka in narave v upanju, moči in večnem kolu življenja. Plamen plesalec, ki ne pozna postanka, v svojem pepelu ne sreča konca, le večno svetlobo. Pravijo, da je njegov korak mogočen, njegov ples neponovljiv. Zveni tako narobe, Plamen ples, preprosto in ujeto, pa vendar v njegovi navidezni neskladnosti sili k naši resnici, po kateri plamen in ples nista le iskrica in korak, temveč le preobrazba in večno gibanje, utrip sveta.

Na odru Linhartove dvorane bo Akademska folklorna skupina France Marolt zanetila ogenj in razsvetlila številne slovenske običaje vse od zimskega pa do poletnega časa. Z letošnjim koncertom Plamen ples se je skupina podala na raziskovanje ritualne vloge ognja, ki je človeka povabil v svet številnih verovanj. Njegova uničujoča narava že od nekdaj buri duhove o neizmerni moči, katere delček je človek osvojil in ujel v le najmanjši plamen. In preostalo mu ni drugega kot okrog njega zaplesati.
 

Na veliki oder Cankarjevega doma prihaja izjemen igralec, režiser in glasbenik Branko Đurić - Đuro s svojo priljubljeno stand-up predstavo Đurologija. Značilen humor, pronicljivi vpogledi v vsakdanje življenje in nepozabna energija so razlog, da je predstava osvojila srca občinstva po vsej regiji in širše.

Branko Đurić - Đuro je eden najbolj prepoznavnih in cenjenih umetnikov v regiji, znan po svojem izjemnem igralskem talentu in edinstvenem humorju. Kariero je začel kot del legendarne skupine Nadrealisti, s čimer je pustil neizbrisen pečat na jugoslovanski televiziji. Uspešno je deloval tudi v svetu filma, kjer je blestel v vlogah v mednarodno priznanih filmih kot je z oskarjem nagrajeni film Nič novega na zahodni fronti (No Man's Land).

Predstava Đurologija je vrhunec njegovega humorja, življenjskih zgodb in iskrenih opažanj, ki zagotavljajo večer poln smeha, sprostitve in razmisleka. Ne zamudite priložnosti, da doživite edinstveno kombinacijo karizme in humorja enega najbolj priljubljenih umetnikov našega časa.

Predstava bo potekala v bosanskem jeziku.

Trajanje: 90 min

Raiven v Gallusovi dvorani – surova svoboda. Glasbena alkimistka postavi vse na glavo – brez pravil, brez opravičil. Zvok, gib, trenutek – nič drugega ne šteje. Mistične zgodbe žensk oživijo skozi neukročeno energijo. Doživetje za tiste, ki si želijo čutiti brez omejitev. Raiven nas pelje na rob čustev, v globine, kjer zvok in gib postaneta eno. Manifest hedonistov.

Z velikim veseljem napovedujemo spektakularen glasbeni večer. Po seriji uspešnih koncertov v Zagrebu, na Dunaju in v Budimpešti se bo največji tamburaški orkester na svetu predstavil slovenskemu občinstvu. Koncert z naslovom Hrvaška tamburaška rapsodija bo napolnil oder Gallusove dvorane s stotimi skrbno izbranimi glasbeniki. Izvajali bodo dela priznanih avtorjev klasične, pop in rock glasbe ter virtuozne skladbe iz hrvaške kulturne tradicije. Širok prikaz hrvaške popularne glasbe, ki jo uživamo tudi v Sloveniji, bodo obogatili zvezdniški gostje, vokalna solista Vlado Kreslin in Amira Medunjanin ter hrvaški pianist Matej Meštrović.

TEDxLjubljana vse od leta 2009, ko je TED ustvaril TEDx globalno iniciativo, v Sloveniji daje prostor svežim, inovativnim, prodornim, navdihujočim, premalo izpostavljenim in pogumnim idejam. S svojim delovanjem si prizadevajo k temu, da ustvarjajo prihodnost, v kakršni vsi želimo živeti. Skozi ideje, ki jih izberejo in delijo na odru, želijo prispevati k boljši družbi. Letos TEDxLjubljana zaznamuje petnajst let delovanja in v tem času so na oder postavili že skoraj dvesto govornikov iz raznovrstnih tematik na več kot 38 dogodkih.

Ste pripravljeni sprejeti izziv in ustvariti dober vpliv na svet? Potem se pridružite dogodku TEDxLjubljana 2024, kjer boste spoznali izjemne govornike, ki premikajo meje in spodbujajo pozitivne spremembe v svojih skupnostih in po svetu.

Dogodek poleg navdihujočih govorov z različnih področij (investiranje, voditeljstvo, poezija, jezikoslovje …) prinaša bogat vsebinski program, pred uradnim začetkom ob 18. uri, bo potekalo prijetno druženje, po zaključku pa sledi zabava v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Pridružite se več kot tisoč petsto udeležencem, ki jih združujejo inovativne ideje, premikanje mej in povezovanje z navdihujočo skupnostjo TEDxLjubljana. 

Na TEDxLjubljana oder bo letos stopilo kar 11 govornikov:
• Matic Ačko, oblikovalec, fotograf, literarni ustvarjalec in performer;
• dr. Nina Črnivec, podnebna znanstvenica;
• Marja Milič, zagovornica finančnega opismenjevanja,
• Marko Drobnjak, raziskovalec na presečišču jezika in prava ter zagovornik odprte znanosti;
• Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica, Boston Consulting Group;
• Aljaž Bastič, televizijski režiser in asistent za televizijsko režijo na UL AGRFT;
• Aljaž Celarc, mentor, motivator, regenerativni pridelovalec in strasten samograditelj;
• dr. Zala Lenarčič, vodja raziskovalne skupine, ki razkriva najgloblje skrivnosti kvantnega sveta;
• Dušanka Prelc Premate, predsednica Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke in vodnica terapevtskega psa;
• Marko Podgornik Verdev, podjetnik in avtor in
• dr. Jure Knez, predsednik in ustanovitelj podjetja Dewesoft.

Program bodo obogatili glasbeni nastopi skupine Jet Black Diamonds ter kantavtorjev Mance Berlec in Blaža Mencingerja, ki bodo poskrbeli za nepozabno vzdušje. DJ LYUT in DJ Čorba bosta poskrbela za prijetno atmosfero, ki bo spodbujala druženje udeležencev z govorniki in partnerji dogodka pred začetkom, med odmori ter po zaključku uradnega programa.

Povežite se s TEDxLjubljana tudi na njihovih profilih Instagram, Facebook, Linkedin in TikTok.

Trajanje: 1 ura in 45 min

Simfonični Orkester RTV Slovenija
Solista: 
Luka Faulisi, violina
Tomaž Sevšek, orgle

Program:
Maurice Ravel, Bolero
Ernest Chausson, Poeme op. 25
Maurice Ravel, Tzigane 
*
Camille Saint-Saëns, Simfonija št. 3 
 

V dveh krajših koncertantnih delih bomo lahko prvič v Sloveniji spoznali mladega italijansko-srbsko-francoskega virtuoza Luko Faulisija. Enaindvajsetletni violinist je varovanec založbe Sony Classical, pri kateri je leta 2023 izdal ploščo Aria, leto zatem pa še izvedbe Vivaldijevih Štirih letnih časov. Luka Faulisi se trenutno izpopolnjuje na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. S svojim enkratnim tonom in izrazno igro je že navdušil starejše kolege, kot sta violinist Pinchas Zukerman ali flavtist Emmanuel Pahud.

Francoski program v zamisli šefa dirigenta orkestra Lia Kuokmana bo po dveh priljubljenih Ravelovih skladbah in Chaussonovi Poemi sklenila Tretja simfonija z orglami Camilla Saint-Saënsa, nenavaden odgovor skladatelja na klasično simfonično obliko. To Saint-Saëns temeljito preoblikuje, orkestru pa doda vidno mesto za klavir štiriročno in orgle, na katerih je bil skladatelj velik mojster. Saint-Saëns je v svojem času veljal za konservativnega skladatelja, a v resnici je preizkušal številne novosti, le da se te oglašajo v subtilnih barvanjih in ne v drznih disonancah. Orgel v simfoniji denimo ne uporabi kot virtuozno glasbilo, marveč z njimi nanaša nove odtenke in z njimi podpre končno slavnostno razpoloženje.

Koncert z odmorom predvidoma traja uro in 50 minut

Simfonični orkester RTV Slovenija
Solist: Dejan Lazić, klavir

Program:
Jean Sibeliu, Finlandia
Frédéric Chopin, Koncert za klavir št. 2
 *
Felix Mendelssohn, Simfonija št. 5

Romantični skladatelji so znanim oblikam klasicizma dodajali novo senzibilnost, odseve svojega sveta, narave, družbe, a tudi skrajno intenzivna notranja občutenja in svoje sanjske svetove. Trije skladatelji s programa so na svoj način glasbo odprli zunanjim spodbudam. Felix Mendelssohn Bartholdy je bil eden zgodnjih avtorjev programske glasbe, ki je v svoje uverture in simfonije vpenjal vtise s številnih potovanj, v Peti simfoniji s podnaslovom Protestantska iz leta 1830 pa je želel zaznamovati 300. obletnico Augsburškega verskega miru, med drugim z uporabo korala Mogočna trdnjava je naš Bog. Hkrati se je s tem poklonil tudi občudovanemu Bachu. Jean Sibelius je v drugačnem razpoloženju, v letih finskih prizadevanj za samostojnost, s kombinacijo folklornih motivov in zvočnih opisov finske pokrajine ustvaril glasbo, ki je s svojo držo navdušila njegove sodobnike, z glasbeno domišljijo pa prepriča še danes. Tudi Frédéric Chopin je svojo glasbo odprl za zunanje vplive, med katerimi so najočitnejši poljski plesi, mazurke in poloneze, a je prek klavirja hkrati v glasbo prevajal svoj miselni in čustveni svet.

»Vsa velika, globoka glasba, glasba genija, kakršen je bil Chopin, je vedno aktualna – za občinstvo in nas glasbenike, ki si vse življenje prizadevamo za izpopolnjevanje, razumevanje, nove detajle. To se vsaj pri meni še vedno dogaja.« Tako je pred petimi leti ob gostovanju v Kromatiki razmišljal Dejan Lazić. Svetovno znani hrvaški, na Nizozemskem živeči pianist je odraščal in študiral v Salzburgu, deluje pa tudi kot skladatelj.

Koncert z odmorom predvidoma traja uro in pol.

Simfonični orkester RTV Slovenija
Solist: Nikola Pajanović, violina

Program:
Béla Bartók, Koncert za violino št. 2
*
Witold Lutosławski, Koncert za orkester

Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi.

Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v ZDA in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega. Pajanović je leta 2018 sodeloval na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Edinburgu uvrstil v finale, nastopil z BBC Škotskim simfoničnim orkestrom in na koncu prejel drugo nagrado. Med drugimi nagradami pa ima še tudi diplomo za osvojenih vseh sto točk na domačem tekmovanju TEMSIG. Trenutno študira na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu v razredu prof. Romana Simovica.