Cankarjev dom
27. in 28. nov. 2022 ob 19.00

Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji

Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji

27. in 28. nov. 2022 ob 19.00
Več terminov

15,00 | 20,00 | 25,00 | 30,00 EUR

12. apr. 19:30

Barnabás Kelemen, violina & Mihály Berecz, klavir

Program: 
Wolfgang A. Mozart, Sonata za violino in klavir v B-duru, KV 454 
Maurice Ravel, Sonata št. 2 za violino in klavir, M 77 
*
Franz Schubert, Sonatina za violino in klavir št. 3 v g-molu, D 408 
Béla Bartók, Sonata za violino in klavir št. 1 


Odlična madžarska glasbenika dveh generacij v zadnjih letih navdušujeta tudi kot zmagoviti komorni dvojec. Dobitnik nagrad Gramophon Classical 2020 in BBC Music Magazine 2020, Barnabás Kelemen, z izjemnim občutkom za slogovno-estetske premise in z vsestransko tehnično spretnostjo uspešno krmari skozi razvejan katalog violinske literature; posebno predan sodobnim novitetam se je podpisal pod številne madžarske in svetovne premiere (Ligetija, Schnittkeja, Reicha, Gubajduline …).

Proti svetovni slavi brez predaha drvi tudi mladenič izjemnega daru, Mihály Berecz, zmagovalec berlinskega pianističnega tekmovanja 2017 in dobitnik prestižne Bachove nagrade Harriet Cohen, ki jo podeljuje Kraljeva glasbena akademija v Londonu (2018). Elegantnega umetnika velikega pomena in modre drže odlikujejo prefinjene, slogovno pristne, a osvobojene in ponotranjene interpretacije.

Širina umetnikov se zrcali v napovedanem, slogovno razpetem repertoarju, ki se zgovorno stopnjuje do Bartóka – velike ljubezni obeh interpretov. 
 

Kelemen je z vznemirljivo igro dokazal, da ni le mojster svojega glasbila, ampak tudi koncertnega odra. ... S suvereno prezenco, strnjeno z osupljivo tehniko, se je hitro prikupil občinstvu. Njegovo barvno paleto v adagiu je zaznamovala čustvena doživetost, kadenca pa je prekipevala v ognjeviti briljantnosti.
Stage Whispers

 

Obdarjen z osupljivo virtuozno tehniko in karizmatično sposobnostjo odprtega nagovarjanja občinstva tudi z najzahtevnejšo glasbo je madžarski violinist Barnabás Kelemen ..., kot njegov rojak Franz Liszt pred dvema stoletjema, izžareval zvezdniško privlačnost. Vendar vtisa ni naredil samo z videzom: že na samem začetku je navdušil z izrazom barvne palete; globoki, polni ton g-strune je v nasprotju s svilnatimi, vznesenimi linijami e-strune zvenel, kot bi ga izvabljal iz drugega glasbila.
Bachtrack

 

Pianist Mihály Berecz je Bachove Goldbergove variacije podajal z dozdevno tehnično lahkoto in stilsko, a navdihujočo interpretacijo.
BBC Music Magazine

Barnabás Kelemen, violina & Mihály Berecz, klavir

12. apr. 19:30
Več terminov

16,00 I 22,00 EUR

12,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

V sodelovanju z Balassijevim inštitutom Ljubljana
 

Operno popotovanje od baroka do muzikala
14. apr. ob 11.00 in 13.00

Operno popotovanje od baroka do muzikala

Simfonični orkester RTV Slovenija
V sodelovanju s Glasbeno mladino ljubljansko

Namenjeno študentom, srednješolcem in osnovnošolcem od  (6.) 7. razreda dalje.
 

Dirigent: Davorin Mori
Solista:
Urška Kastelic, sopran
Domen Križaj, bariton

Povezovalka koncerta: Rebeka Radovan
Scenaristka: Veronika Brvar
 

Program: 
Wolfgang Amadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Georg Friedrich Händel, Lascia ch' io pianga, arija Almirene iz opere Rinaldo 
Wolfgang Amadeus Mozart, Ein Mädchen oder Weibchen, arija Papagena iz opere Čarobna piščal 
Wolfgang Amadeus Mozart, Pa… Pa… Pa, duet Papagene in Papagena iz opere Čarobna piščal
Georges Bizet, Intermezzo iz opere Carmen
Georges Bizet, Votre toast, arija Escamilla iz opere Carmen 
Franz Lehár, Lippen schweigen, duet Hanne in Danila iz operete Vesela vdova 
Frederick Loewe, I could have danced all night, song Elize iz muzikala My fair lady 
Giuseppe Verdi, Libiamo ne' lieti calici, duet Violette in Alfreda iz opere Traviata 


 

Podajmo se na vznemirljivo in poučno pot po več kot štiristoletni tradiciji glasbenega gledališča! Skupaj sedimo v dvoranski časovni stroj in odpotujmo skozi pestro zgodovino operne umetnosti, katere obličje se je od svojih zgodnjebaročnih poganjkov v vsakem obdobju razcvetelo nekoliko drugače, vsakokrat odsevajoče specifičnega duha časa. Na komentiranih glasbenih postojankah našega bliskovitega časovnega popotovanja se bomo seznanili z nekaterimi najbolj reprezentativnimi ustvarjalnimi poudarki tega večstoletnega razvoja, ki bodo segali vse od baroka preko klasicizma in romantike do sodobnejše tonske umetnosti 20. stoletja. Z izbranimi glasbenimi točkami znamenitih skladateljev z različnih koncev Evrope pa bomo spoznali tudi žanrske širjave glasbenega gledališča: resno opero, komično opero, opereto, muzikal …
Jan Ovnik
 

Vstopnica: 5,00 EUR

Za učitelje (spremstvo) je vstopnica brezplačna (1 učitelj na 15 učencev). Telefonska rezervacija vstopnic in naročilnica, poslana do 30. 9. 2022, vam zagotavljata nakup vstopnic po objavljeni ceni. Pridržujemo si pravico do spremembe sporedov, terminov in cene vstopnic. 

Prodaja vstopnic >>

Operno popotovanje od baroka do muzikala

14. apr. ob 11.00 in 13.00
Več terminov

5,00 EUR

Slovenska filmska glasba
25. okt. ob 11:00 in 13.00

Slovenska filmska glasba

Simfonični orkester RTV Slovenija
V sodelovanju s Glasbeno mladino ljubljansko

Namenjeno študentom, srednješolcem in osnovnošolcem od  (6.) 7. razreda dalje.


Otroški pevski zbor RTV Slovenija
Zborovodkinja: Anka Jazbec
Solista: 
Tomaž Plahutnik, citre
Vili Korošec, harmonika
Povezovalec: Tadej Pišek


Program: 
Marjan Kozina, Na svoji zemlji, Maestoso
Bojan Adamič, Ples v dežju
Urban Koder, Cvetje v jeseni
Jože Privšek, Ko zorijo jagode
Jani Golob, Pustite nam ta svet (iz filma Čisto pravi Gusar)
Janez Gregorc, Zrakoplov
Dečo Žgur, Sreča na vrvici
Marjan Vodopivec, Bratovščina Sinjega galeba (prir. Patrik Greblo) 
Marjan Kozina, Mojčina pesem
Marjan Kozina, Kekčeva pesem


Le kdo ne pozna Kekčevih ukan in njegove pesmi za dobro voljo? Brez glasbe Marjana Kozine prav gotovo tudi Vandotovi junaki ne bi zaživeli v filmu. In tako je z vsemi filmskimi zgodbami tako pri nas kot tudi v svetu. Slovenski skladatelji so pri nas in v tujini za filmsko glasbo  prejeli vrsto priznanj, žal pa danes večinoma poznamo po imenu le naslove filmov, avtorjev, ki so požlahtnili svet sedme umetnosti, pa ne. V program, ki ga je pripravila Glasbena mladina ljubljanska, smo uvrstili naše klasike od Marjana Kozine, Bojana Adamiča do Urbana Kodra z njegovo skorajda ponarodelo glasbo iz Cvetja v jeseni, ob njih pa bodo zazveneli tudi sodobnejši zvoki Jožeta Privška, Janeza Gregorca, Deča Žgurja in Patrika Grebla. Vabljeni na filmsko popotovanje z najboljšim vodnikom – glasbo. 

Vstopnica: 5,00 EUR.  

Za učitelje (spremstvo) je vstopnica brezplačna (1 učitelj na 15 učencev). Telefonska rezervacija vstopnic in naročilnica, poslana do 30. 9. 2022, vam zagotavljata nakup vstopnic po objavljeni ceni. Pridržujemo si pravico do spremembe sporedov, terminov in cene vstopnic. 

Prodaja vstopnic >>

Slovenska filmska glasba

25. okt. ob 11:00 in 13.00
Več terminov

5,00 EUR

8. jun. 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 9

Dirigent: Dawid Runtz

Program:
Richard Strauss, Don Juan, op. 20
Bedřih Smetana,  Vltava
*
Antonin Dvořák, Simfonija št. 9 v e-molu, Iz novega sveta, op. 95


Richard Strauss (1864-1949) je poleg Gustava Mahlerja najodločneje vplival na podobo nemške klasične glasbe v obdobju pozne romantike in prehoda v ekspresionizem. Danes ga poznamo predvsem kot avtorja oper Kavalir z rožo, Salome in Elektra, simfoničnih pesnitev Don Juan, Tako je govoril Zaratustra, Don Kihot, Smrt in poveličanje, Alpska simfonija, slovel pa je tudi kot dirigent. Simfonična pesnitev Don Juan je nastala leta 1888 ter po mnenju muzikologa Carla Dahlhausa predstavlja »glasbeni simbol findesieclovskega modernizma«.

Moja domovina je cikel šestih simfoničnih pesnitev in eno najbolj znanih del Bedřicha Smetane (1824-1884), velikega romantičnega skladatelja, ki je postavil temelje češke glasbene identitete. V stavkih, ki slikajo posamezne češke regije, najdemo veliko prvin tamkajšnje ljudske glasbe. Smetanovo delo pri ustvarjanju »češke« klasične glasbe je nadaljeval Antonin Dvořák (1841-1904). Svetovno slavo je dosegel še posebej po preselitvi v Združene države Amerike, kjer je med letoma 1892 in 1895 deloval kot direktor Ameriškega narodnega konservatorija za glasbo v New Yorku. V tem obdobju je ustvaril tudi svojo Deveto simfonijo.

Zadnji koncert letošnje sezone Kromatike vodi mladi poljski dirigent Dawid Runtz (1992), šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere. Debitiral je leta 2016 z Orkestrom Varšavske filharmonije, po končanem študiju na Chopinovi glasbeni univerzi v razredu Antonija Wita. Kmalu je zaslovel s svojo dovršeno, elegantno tehniko, občutljivostjo do glasbene materije in pristnimi, komunikativnimi interpretacijami ter postal iskan koncertni in operni dirigent po Evropi.
 

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 9

8. jun. 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

18. maj 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 8

Dirigent: Rossen Milanov

Solistka: Claire Huangci, klavir

Program: 
Maurice Ravel, Pavana za umrlo princeso, M. 19
Koncert za klavir in orkester v G-duru, M. 83
*
Igor Stravinski, Petruška

Poleg tega, da je bil Maurice Ravel (1875-1937) razgledan in odprt za najrazličnejše vplive, je imel prav poseben smisel za humor in samosvoj pogled na lastno ustvarjalnost in umetnost nasploh. S Pavano za umrlo princeso, klavirskim delom, napisanim leta 1899 in orkestriranim leta 1910, je hotel priklicati razpoloženje počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi bila plesala mlada princesa na španskem dvoru«. Pavana predstavlja enega izmed vrhuncev njegovega s prefinjenostjo, eleganco in intimno pripovednostjo pretkanega opusa, na del katerega je imel močan vpliv tudi jazz. Ta je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Kmalu za tem je nastal Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »jazzovski koncert«, prvič izveden leta 1932. Njegov solistični part bo tokrat izvedla mlada ameriška pianistka Clara Huangci, zmagovalka na tekmovanju Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Elbska filharmonija.

Eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski (1882–1971) je svojo glasbeno govorico skozi življenje večkrat spremenil, spregovoril nov glasbeni jezik ter s tem pustil bistvene prispevke na področju slikovite poznoromantične glasbe ruske tradicije svojih mentorjev in vzornikov (Rimskega - Korsakova, Čajkovskega, Glazunova) ter v času pred prvo svetovno vojno ustvarjal predvsem baletno glasbo. Iz tega obdobja se je na koncertnih odrih do danes obdržalo več del tega ruskega, večino življenja v Franciji in Združenih državah Amerike delujočega umetnika, med njimi tudi balet Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagiljeva.

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 8

18. maj 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

6. apr. 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 7

Dirigent: Rossen Milanov

Zbor Slovenske filharmonije
Jerica Bukovec, zborovodja
 

Program:
Claude Debussy, Trije nokturni za ženski zbor in orkester, L. 91
*
Franz Liszt, Simfonija Dante, S. 109


Claude Debussy (1862-1918) je v evropsko glasbeno tradicijo velikodušno privzel eksotične glasbene prvine in jih uspešno vtkal v francosko romantiko ter tako ustvaril glasbeni impresionizem. S svojimi orkestrskimi in klavirskimi skladbami je raziskoval barve glasbil in harmonij ter z njimi na neponovljivo učinkovit način slikal najbolj pretanjena čustva in prizore iz pojavnega sveta. Njegovi trije nokturni slikajo oblake, praznovanje in morske deklice - pri tej zadnji sliki je barvitemu zvoku orkestra pridružil ženske glasove, ki še okrepijo asociacijo na nevarne mitološke zapeljivke z morskih valov.

Sredi 19. stoletja je simfonični glasbi Beethovnove tradicije, ki s koreninami sega še globoko v 18. stoletje, Franz Liszt (1811-1886) vdihnil svežino novih konceptov in nove zvočnosti. Zasnoval in razvil je simfonično pesnitev kot nov format orkestrske skladbe, ki v enem samem, a obsežnem stavku barvito in fleksibilno zasedbo simfoničnega orkestra uporablja za slikanje programskih zvočnih krajin in pripovedi. Simfonija na Dantejevo Božansko simfonijo je nekje na pol poti med simfonijo in simfonično pesnitvijo - sestavljata jo dva obsežna stavka, skoraj bi lahko rekli dve simfonični pesnitvi, Pekel in Vice. Precej temačno delo sklene optimistični Magnificat, v katerem zven orkestra dopolnijo »nebeški« glasovi.

Našemu orkestru se pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova tokrat pridruži ženski del Zbora Slovenske filharmonije, edinega poklicnega koncertnega zbora v Sloveniji. Pevke je pripravila stalna gostujoča zborovodkinja Slovenske filharmonije Jerica Bukovec.

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 7

6. apr. 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

9. mar. 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 6

Dirigent: Rossen Milanov

Solist: Jure Gradišnik, trobenta

Program:
Wolfgang Amadeus Mozart, Baletna glasba iz opere Idomenej, KV 367
Damijan Močnik, Koncert za trobento in orkester
*
Franz Schubert, Simfonija št. 4 v c-molu, D. 417, Tragična


Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) je leta 1780 od bavarskega volilnega princa Karla Theodorja prejel naročilo za opero, ki naj bi bila izvedena v sklopu karnevalskega praznovanja v Münchnu. V svoje novo delo, opero v italijanščini Idomenej, je vključil kar sedem obsežnih plesnih točk v francoski maniri, za katere pa žal ne vemo, kam natančno so sodile v opero samo. Danes jih še najpogosteje slišimo v koncertni izvedbi kot samostojno plesno, orkestrsko suito.

Damijan Močnik (1967) se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev, tudi v tujini. Med nedavne Močnikove dosežke sodi tudi opera Všeč si mi, ki je v sezoni 2018/2019 doživela kar 18 razprodanih predstav. Deluje kot zborovodja in pedagog na glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani in na ljubljanski Akademiji za glasbo ter vodi več zborov, med drugim KZ Megaron. Za svoje delovanje je v letu 2022 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Franz Schubert (1797-1828) velja za enega najvplivnejših skladateljev začetka 19. stoletja, kajti pustil je trajno sled in vrhunski zgled številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. V svojem kratkem življenju je ustvaril izjemno obsežen opus, v katerem najdemo tudi sedem dokončanih (od trinajst začetih) simfonij. Četrto, Tragično, je napisal 19-leten, a je krstno izvedbo doživela šele več kot dve desetletji po skladateljevi smrti.
Spored predstavljamo pod taktirko našega šefa dirigenta Rossena Milanova, kot solist v Močnikovem Koncertu pa bo nastopil Jure Gradišnik, solo trobentač našega orkestra in nekdanji član Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, prav tako tudi predavatelj na glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava ter Akademiji za glasbo v Ljubljani.
 

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 6

9. mar. 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

16. feb. 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 5

Dirigent: Mihhail Gerts

Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran

Program:
Franz Schubert, Rozamunda, ciprska princesa
Uvertura
Medigra št. 3
Medigra št. 1
Alban Berg, Sedem zgodnjih pesmi
*
Hans Rott, Simfonija št. 1 v E-duru


Eden najvplivnejših skladateljev zgodnje romantike Franz Schubert (1797-1828) je dal vrhunsko podobo številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. Ni pa zanemarljiv niti Schubertov prispevek h glasbenemu gledališču, leta 1823 je bila prvič izvedena njegova glasba k igri Rozamunda, ciprska princesa nemške pesnice in dramatičarke Helmine von Chézy. Do danes se je na odrih bolj kot sama igra ohranila Schubertova glasba, ki jo predstavljamo z izborom treh točk.

Slovenska mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst (1972) je ugledna koncertantka in pevska pedagoginja, ki predava solopetje na ljubljanski Akademiji za glasbo, sodeluje z Glasbeno matico Ljubljana ter nastopa na odrih Flamske opere v Gentu, SNG Opera in balet v Ljubljani in Mariboru, Dunajske Komorne opere in tamkajšnjega gledališča Theather an der Wien ... Kot solistka bo predstavila Sedem zgodnjih pesmi, zbirko samospevov z orkestrsko spremljavo Albana Berga (1885-1935). Nastali so še v obdobju Bergovega študija pri Arnoldu Schönbergu, velikem glasbenem inovatorju in vodilnem predstavniku Druge dunajske šole, v katero uvrščamo tudi Berga.

Simfonija v E-duru je mladostno delo in edina dokončana simfonija avstrijskega skladatelja Hansa Rotta (1858-1884), ki je z njo pustil močan vtis na svojega slavnega sodobnika Gustava Mahlerja. Ta je o Rottu povedal, da je bil »glasbeni genij, ki je umrl neprepoznan, ravno na pragu svoje kariere«. Zvenela bo pod taktirko Mihhaila Gertsa (1984), estonskega dirigenta, ki je mednarodno prepoznavnost dosegel z nastopi z Narodnim orkestrom Akademije svete Cecilie, BBC-jevimi simfoniki, Filharmoničnim orkestrom Radia Francija, od leta 2015 pa je tudi stalni dirigent gledališča v Hagnu.
 

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 5

16. feb. 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

1. dec. 19:30

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 4

Dirigent in solist: Lio Kuokman

Program:
George Gershwin, Rapsodija v modrem
*
Aaron Copland, Simfonija št. 3


Američan George Gershwin (1898-1937) se je v zgodovino glasbe zapisal kot eden prvih, ki so klasično glasbo združili z jazzom. Ustvaril je simfonični jazz, utemeljil ameriško opero ter s svojimi prispevki filmski glasbi zapustil jazzovski zakladnici neštete uspešnice. Najpogosteje izvajana so orkestrska dela Amerikanec v Parizu in Kubanska uvertura, opera Porgy in Bess, predvsem pa Rapsodija v modrem za klavir in orkester. Krstno izvedbo je doživela leta 1924 na koncertu z naslovom Eksperiment sodobne glasbe, požela navdušenja poln aplavz ter od takrat velja za eno najbolj ikoničnih del ameriške klasične glasbe.

Aaron Copland (1900-1990) je bil skladatelj in dirigent, čigar ustvarjalni opus imajo številni za najbolj prepoznavno »ameriškega« - v svoja slogovno eklektična, dostopna, slikovita dela je znal ujeti duha svoje domovine, lepote ameriških prostranstev ter optimizem, ponos in radovednost njenih prebivalcev. Copland je poleg mogočnih orkestrskih partitur, kot so Appalachian Spring in Fanfare for the Common Man, kakršne sestavljajo glavnino njegovega opusa, ustvaril tudi peščico del za glas in klavir. Zadnja med njegovimi simfonijami, Tretja simfonija, je nastala leta 1946 ter se ponaša z lirično naravo in razkošno orkestracijo.

Kot dirigent in hkrati solist na klavirju se bo predstavil Lio Kuokman (1982), umetniški vodja Glasbenega festivala v Macau ter rezidenčni dirigent Hongkonške filharmonije. Kuokman je študiral na Hongkonški akademiji za uprizoritvene umetnosti, na Šoli Julliard, Curtis inštitutu za glasbo ter Konservatoriju Nove Anglije.

Simfonični Orkester RTV Slovenija - Kromatika 4

1. dec. 19:30
Več terminov

9,00 I 12,00 I 16,00 I 20,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI