Festival Literature sveta – Fabula

Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Od ustanovitve leta 2003 je festival gostil številne pomembne sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Bernharda Schlinka, Vladimirja Sorokina, Chimamando Ngozi Adichie, Bernardine Evaristo, Marijo Stepanovo in številne druge. V dveh desetletjih je Fabula razvila premišljen koncept kuriranega programa, ki vsako leto povabi pet mednarodnih avtorjev, bodisi literarnih klasikov bodisi najvidnejših ustvarjalcev sodobne literature, s programom Fabula Hub odpira prostor obetavnim avtorjem nove generacije, v okviru Fabulinega izbora pa promovira najboljša prozna dela slovenskih avtorjev.

V letu 2025 bo festival potekal pod krovnim sloganom Izkrivljena resničnost, ki odseva kompleksnost sodobnega sveta ter omogoča globok vpogled v načine, kako literatura nehuje in preoblikuje naše dojemanje vsakdanjega življenja. Slogan ni zgolj estetska izbira; odpira vprašanja o tem, kako se naša zaznava sveta oblikuje skozi plasti jezikovnih, kulturnih in političnih okvirov, ki jo hkrati definirajo in omejujejo. Literatura postane orodje za raziskovanje teh plasti, pri čemer omogoča refleksijo o tem, kako resničnost ni enoznačna, temveč neprestano spreminjajoča se, subjektivna in manipulirana. V osrednjem programu literarnih srečanj in teoretičnem fokusu bo Fabula osvetlila avtorje in avtorice, katerih dela izjemno natančno in subtilno prepletajo meje realnosti in iracionalnosti, individualnega in kolektivnega, konkretnega in abstraktnega. V času, ko postresničnost postaja sinonim za politične manipulacije, ko se zgodovinski revizionizem združuje s popačenimi predstavami o preteklosti, se bodo literarni in humanistični dogodki ter bogat spremljevalni program Fabule osredotočili na vprašanja, kako se kot posamezniki soočamo z izkrivljeno resničnostjo.

Letošnji osrednji literarni gostje so mednarodno priznane avtorice in avtorji: japonska pisateljica Yoko Tawada, britansko-nemška avtorica, publicistka in aktivistka Sharon Dodua Otoo, mehiška pisateljica Guadalupe Nettel ter hrvaška avtorica in scenaristka Dora Šustić, ki se jim v sklopu Fabula Hub pridružuje obetavni italijansko-pakistanski avtor Saif ur Rehman Raja, s katerim bomo odprli tudi Fabulino literarno rezidenco. Kuratorska izbira gostov odraža festivalsko zavezanost gostovanju prepoznavnih literarnih imen in spodbujanju mladih obetavnih glasov, pri čemer poseben poudarek sloni tudi na spolni, geografski in slogovni uravnoteženosti, kar Fabuli omogoča poglobljeno in raznovrstno obravnavo izbranih tem.

Poleg literarnega dela ima festival tudi humanistično-teoretični fokus, ki vsako leto prevprašuje relevantno družbeno temo ter pri katerem festival sodeluje tudi z drugimi akademskimi institucijami in založbami na področju humanistike. Doslej so v teoretskem fokusu med drugimi že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti, Chimamanda Ngozi Adichie. Leta 2025 bo teoretični fokus prinesel dogodke v Ljubljani in Mariboru, z osrednjima gostoma: ameriškim politologom Francisom Fukuyamo, ki bo v Ljubljani razpravljal o identiteti in demokraciji, ter izraelskim filozofom Noamom Yuranom, ki bo v Ljubljani in Mariboru obravnaval finančne in kulturne vidike sodobnih izzivov, obe predavanji pa bosta povezani s festivalskim sloganom Izkrivljena resničnost.

Gostje festivala Fabula 2025:
Francis Fukuyama (1952) je ameriški politolog z doktoratom iz političnih ved na Harvardski univerzi. Živi v Palu Altu v Kaliforniji. Zaslovel je z razvpito tezo, da je zmaga liberalne demokracije ob koncu hladne vojne pomenila zadnjo ideološko stopnjo in konec razvoja zgodovine človeštva, ki jo je ustoličil v knjigi The End of History and the Last Man, 1992. V knjigi Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment (2018) se ukvarja z vzponom politike identitete, knjiga Liberalizem in njegove tegobe, ki je v izvirniku izšla pod naslovom Liberalism and Its Discontents leta 2022, pa se osredinja na grožnje liberalizmu in možne izboljšave.

Guadalupe Nettel (1973) je večkrat nagrajena mehiška pisateljica, ki jo slovenski bralci poznamo po dveh zbirkah kratkih zgodb, Bodljikave zgodbe  in Zakonsko življenje zlatih ribic, ter  po romanu Telo, v katerem sem se rodila. Napisala je še dva romana: Po koncu zime, za katerega je prejela nagrado Herralde, in Edina, ki je bil leta 2023 tudi med finalisti za bookerja. Nettel je o temah svojih kratkih zgodb in romanov v pogovoru z Efrénom Ordónezom povedala: »Že pri dvajsetih letih sem vedela, da me zanima pisanje o anomalijah in izobčencih oziroma posebnežih, bitjih, ki izstopajo iz množice zaradi svojih psihičnih in fizičnih lastnosti; o slepoti, ki ni bila nikoli daleč od mene in je od nekdaj prežala name; o norostih in stvareh, ki jih drugi ne želijo videti.«

Sharon Dodua Otoo (1972) je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega porekla. Na londonski univerzi je študirala nemški jezik in menedžment, leta 2006 pa se je preselila v Berlin, kjer živi še danes. Ustvarja v nemščini, leta 2016 pa je za svojo kratko zgodbo Herr Gröttrup setzt sich hin prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Naslednjih pet let je posvetila pisanju in urejanju svojega romanesknega prvenca, ki je izšel leta 2021 pod naslovom Adas Raum in bil od takrat preveden v številne jezike.

Dora Šustić (1991, Reka) je pisateljica, scenaristka in filmska ustvarjalka. Diplomirala je iz politologije na Univerzi v Ljubljani in magistrirala iz scenaristike na Akademiji FAMU v Pragi. Njen literarni prvenec Psi (2022) je prejel nagrado Drago Gervais za najboljši rokopis in bil nominiran za več nagrad – roman@tportal za najboljši hrvaški roman, Janko Polić Kamov za najboljše hrvaško književno delo, Meša Selimović za najboljši roman.

Saif ur Rehman Raja (1994) je bil rojen v Ravalpindiju v Pakistanu in se pri enajstih letih preselil v Italijo, najprej v Belluno, pozneje v Bologno. Diplomiral je iz pedagogike, za diplomsko nalogo pa prejel nagrado združenja UAAR. Pri raziskovalnih projektih o pakistanskih družinah v Italiji je sodeloval z Univerzo v Bologni, trenutno pa je doktorski študent na Univerzi v Sieni. Njegovo akademsko raziskovanje sega predvsem na področje večkulturnosti in kritične teorije rase.

Yoko Tawada (1960) je s svojim dvojezičnim, japonsko-nemškim opusom zapisana v svetovno literaturo kot eden najbolj izvirnih, cenjenih in nagrajevanih sodobnih avtorskih glasov. Zadnje čase priteguje pozornost njeno pripovedništvo, napisano po letu 2011, ko je Japonsko prizadel katastrofalen potres s cunamijem in jedrsko nesrečo. Avtorica ostaja zvesta tematikam izgube domovine in jezika ter prevpraševanja razmerja med individualno in nacionalno identiteto, kritika pa v njem opaža mračnejše, distopično občutje.

Noam Yuran se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na presečišča politične ekonomije, kulturne teorije in vizualnih medijev, pri čemer posebno pozornost namenja vprašanju želje v ekonomskem kontekstu. V svojem delu analizira, kako kapitalizem oblikuje subjektivne strukture potrošnje in vrednosti ter kako ekonomske prakse vplivajo na družbene in psihološke dinamike. Je avtor odmevne knjige Kaj hoče denar: Ekonomija želje (What Money Wants: An Economy of Desire, Stanford University Press, 2014), v kateri raziskuje vlogo denarja kot specifičnega objekta želje in skuša preseči tradicionalne ekonomistične razlage njegove funkcije. S svojimi prispevki na področju humanistične ekonomije in teorije vrednosti je postal pomemben glas v sodobnih razpravah o kapitalizmu in njegovih kulturnih posledicah.

Festival Fabula prinaša tudi izjemno razgiban spremljevalni program, namenjen vsem generacijam bralstva, in sicer vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki, knjigarnami in knjižnicami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo, gledališčem, glasbo, ilustracijo ter drugimi umetnostnimi zvrstmi (Fabula zunaj literature) do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej in prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub). S posebnim poudarkom na mednarodnem segmentu novo ustanovljeni program Fabula x CELA neguje stik z mladimi literati in prevajalci ter omogoča njihov širši evropski in svetovni doseg. 

Osrednji gosti festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se zgodi, da so s festivalom Fabula dela pomembnih avtorjev prvič prevedena v slovenščino, kar pomembno prispeva k bogatenju domače književne krajine. V letu 2025 Beletrina predstavlja tudi novo zbirko Literature sveta, v kateri bodo ob knjigah Fabulinih avtorjev na voljo prevodi drugih sodobnih literarnih del, zbirka pa bo povezana z izidi osrednjih gostov sestrskega festivala Dnevi poezije in vina ter bo slovenskemu bralstvu prinašala zelo kakovostne svetovne literarne naslove, saj cilj festivala tudi naprej ostajata dostopnost njegovega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Festival Literature sveta – Fabula je od leta 2025 član evropske mreže festivalov EFA (European Festival Association).