Arms that never knew me 

Arms that never knew me is a solo performance choreographed by Charlie Brittain in collaboration with performer and co-choreographer Milan Tomášik.

The performance is woven from reflections on the multiple facets implicit in the question, of ‘what it is to be human’. The body unfolds as living memory, an organism acting in dense, charged structures intertwined between cruel reality and fleeting dimensions. After a trilogy of resonating solo works, Within (2006), Off-beat (2011) and Solo 2016 (2016), it is Tomášik’s first solo performance where the authorship is conceptually and choreographically shared. 

Charlie Brittain, je o soustvarjanju predstave dodal: »Ustvarjalni proces predstave Roke, ki me nikoli niso poznale je bil izpolnjujoč in pomemben, omogočil mi je prostor in čas za poglobljeno preizpraševanje plasti lastnega kreativnega procesa, pa tudi priložnost za drzne umetniške podvige v partnerstvu in ustvarjalni afirmaciji navdihujočega soavtorja. Navdušuje me, s kakšno močjo ustvarjalčev koncept ali zvedavost oplajata kreativne odločitve in kompozicijo dela, zato je bilo raziskovanje tematik, temeljnih za človekovo dojemanje lastnega življenja, vznemirljivo in tudi zahtevno. Z Milanom sodelujeva že več kot pet let in najin proces vedno doživljam kot spodbuden in razvojen. Fascinirajo naju podobna vprašanja, usmerjava se k raziskovanju vseh vidikov ustvarjalnega procesa, ki je vedno rigorozen in nikoli dokončen.«
 
Izvirno glasbo sta soustvarila Jakub Mudrák in Eduardo Raon. Slednji je povedal, da je bil glavni izziv najti način »kako izreči/zveneti kot/biti neka določena stvar ob hkratnem razkrivanju raznovrstnih, neskončnih, drugih potencialnih stvari, ki bi lahko bile? Bi se to lahko zgodilo s tega izhodišča? S katerega koli izhodišča? Tega, onega, naslednjega. Da vsak trenutek nosi ves mogoči potencial izraznosti? In toliko potenciala, da ta postane otipljiv?«