Marec 2023

Festival Literature sveta – Fabula

Festival literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka in številne druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu. Ta si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki so že uveljavljeni književni klasiki ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo pomembno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti in veliko drugih. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanja s slovenskimi založniki in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo in gledališčem ter drugimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej in prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Fokus festivala bo leta 2023 usmerjen v vprašanje minulega, kaj se lahko (in česa se nismo) naučili prav ob primeru preteklosti – kako sence minulega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na naši poti v prihodnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodno uveljavljene avtorje in avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu. Festival bo v začetku marca v Cankarjevem domu odprla svetovno prepoznavna ukrajinska avtorica Oksana Zabužko, ki nas v svojem romanu Terenske raziskave ukrajinskega seksa skozi zgodovino popelje v vprašanje identitete in spola, na področje boja, v katerem je ženska podvržena zatiranju (socialnemu in spolnemu) tako od tradicionalnega patriarhata kot subjekta spola kot tudi subjekta totalitarizma. Predstavitvi prelomnega dela ukrajinske avtorice, ki danes velja za najbolj odmevno knjigo ukrajinske književnosti zadnjih petnajstih let, bo sledilo gostovanje romunske pisateljice Tatiane Tîbuleac, ki v svojem delu Stekleni vrt prav tako izpostavlja vprašanje zgodovine in političnega. Roman, v katerem avtorica pripoveduje o svetu na premični meji med različnimi kulturami, koagulacijo in dezintegracijo, med Rusijo in Evropo, med bojem in usodnostjo, je v več pogledih presenetljivo delo, ki se dotika tem večkulturnosti, materinstva, nasilja v družini in družbi, gradnje človekove identitete, ter je tudi prvi prevod avtorice v slovenščino. Slednje velja tudi za portugalskega zvezdniškega pisatelja Joséja Luísa Peixota, ki ga doslej, razen njegovih otroških knjig, še nimamo prevedenega v slovenščino. Izdaja njegovega dela Mestece Galveias bo slovenskemu bralcu morda na prvi pogled prinesla prepoznavne podobe podeželja, s katerega avtor jemlje svoje ustvarjalne invencije otroških spominov in skrb za prihodnost. Odmaknjeno mesto v romanu, podobno našemu podeželju, označuje alegorijo ujetništva znotraj tradicionalnih vrednot, družbenih normativov in spon vaške skupnosti, ki jo avtor posreduje skozi podobe minulega in elemente magičnega realizma. Monotono življenje pri tem razburkajo presenetljivi preobrati, s katerimi avtor svoje protagoniste z območja minulega spodbudi k premisleku in upanju v boljši jutri. Območje človeške ujetosti, tradicionalna (za)varovanja in človeške oziroma družbene anomalije so značilni tudi za delo Satanov tango madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, ki je slovenskemu bralstvu dobro poznan, a bo njegov romaneskni prvenec tokrat prvič predstavljen tudi v slovenščini. Odročna vasica njegovega romana, v kateri je ostalo le še ducat prebivalcev, prinaša zgodbo mračnega obupa, kjer sta umazanija in smrad čustveno otipljiva, v izkazovanju zloveščega, tistega, kar se skriva pod površjem sveta in posameznika, pa pri tem najdemo tudi pot do postopnega spoznanja in morebitnega upanja. Skozi preteklost, sedanjost, resničnost in domišljijo bomo stopili še z britansko pisateljico Bernardine Evaristo, ki bo v slovenskem prevodu predstavila svoje delo Manifest: nikdar odnehati, nekonvencionalno izpisane spomine in navdihujoče besedilo, ki pomeni edinstven opomnik za vse, vztrajajoče pri delu, v katero verjamejo, tudi ko se morda počutijo spregledane ali podcenjene. Intimna, močna in navdihujoča pripoved, ki izpostavlja številna družbena vprašanja, kot so rasa, razred, feminizem, spolnost in staranje, svojega bralca ob tem vodi na poti vse do končnega zmagoslavja – spoznanja, kako na življenjski poti ne glede na vse ovire ostati zvest samemu sebi. V programu Fabula Hub bo tokrat nastopila ena najobetavnejših mlajših španskih avtoric, Cristina Morales, ki se bo predstavila s svojim romanesknim prvencem Bojevniki, delom, ki je morda roman, morda gledališka igra ter skozi fikcijo pripoveduje resnično zgodbo o reprezentaciji in realnosti, vsiljenih radikalizmih in avtentični transgresiji, umetnosti kot sredstvu provokacije ter pomeni oster krik proti današnji družbi. Ob premikih z minulega v sodobnost in z mislijo za prihodnje bodo iz literature v širni svet letošnji avtorji Fabule predstavljeni v pogovorih z izbranimi moderatorji. Poskrbljeno bo tudi za profesionalno branje njihovih del v slovenščini in spremljevalni program, s katerim bomo omogočili kar največji mogoči prenos med literaturo in občinstvom, javnim prostorom oziroma diskurzom. Ob osrednjem dogajanju srečevanja s knjižnimi avtorji in avtoricami v Cankarjevem domu bo Fabula že tradicionalno ponudila tudi humanistični program Fabula v teoriji, ki bo pretresal vprašanje osebne in kolektivne preteklosti. Na vprašanja, kakšne nauke nam ponuja preteklost za delovanje v sedanjosti in kakšni obeti nas čakajo v prihodnosti, kako se pri tem povezuje vprašanje človekovega (osebnega) in kolektivnega (družbenega) spomina, kaj nam lahko ponudi retrospektiva in kaj (samo)refleksija, bo kot gostja v Cankarjevem domu nastopila že omenjena svetovno prepoznavna britanska avtorica Bernardine Evaristo. S tem bo festival Fabula tudi leta 2023 prepletel lokalno kulturno področje z mednarodnim, v slovenski prostor prinesel sveže prevode najboljšega iz svetovne književnosti, se prevpraševal o vlogi minulega, (samo)refleksiji sodobnega in mogočih projekcijah prihodnosti. 

Osrednji gostje festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevode knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana. Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostajata dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Vaš dogodek pri nas

Veliko več kot samo najem

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.
 

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI