Poklon viziji: Pričakovane izgube (Losses to be Expected)

Projekciji bo sledil pogovor z direktorjem fotografije Petrom Zeitlingerjem, ki ga bo vodila Patricija Maličev.

V okviru Liffa pred Liffom nadaljujemo uspešno sodelovanje s čezmejnim filmskim festivalom Poklon viziji, ki ga Kinoatelje med 18. in 24. oktobrom 2021 organizira v sodelovanju s številnimi partnerji. Letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina in osrednji gost festivala Poklon viziji je direktor fotografije Peter Zeitlinger. Retrospektiva del v Pragi rojenega avstrijskega filmarja bo na ogled v sedmih mestih Slovenije in Italije, vse dogajanje pa se bo sklenilo s projekcijo filma Pričakovane izgube v Cankarjevem domu.

Zima leta 1992. Vdovec Sepp Paur živi v avstrijski vasici na meji s Češko. Hrane, ki mu jo je pokojna žena pustila v zamrzovalniku, počasi zmanjkuje. Čas je, da si Sepp poišče novo ženo. Iskati začne čez mejo, kjer živi vdova Paula. Dve osebi, dve sosednji vasi, vmes pa meja. Toda film ne pripoveduje samo o tem. Je tudi zgodba o izgubi meja, domovine, mladosti in ljubezni. Številnim velja za enega najnežnejših filmov Ulricha Seidla. Navdihnil ga je raziskovalni izlet, ki ga je Seidl opravil s prijateljem, snemalcem in režiserjem Michaelom Glawoggerjem, za dolgoletni projekt o roparju Johannu Georgu - Graslu, ki je v začetku 19. stoletja s svojo tolpo sejal strah po pokrajini Waldviertel in na Češkem.
 

Kinoatelje podeljuje nagrado Darka Bratine 2021 direktorju fotografije Petru Zeitlingerju za njegov obsežni opus, v katerem vztrajno raziskuje meje filmske govorice. S svojim avtorskim pristopom podpira vizije režiserjev, hkrati pa nikoli ne pozabi na gledalca, ki ga želi čim bolj doživeto popeljati v filmsko izkušnjo.

Filmska fotografija Petra Zeitlingerja zajema svojo moč oblikovanja iz samih začetkov filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta in je nenehno izumljal nove pristope, kako ujeti dogajanje pred kamero. Zeitlinger snema svet, ki se razpira pred njim, ne ustvarja novega. Prepričan je, da notranjega toka filma ni mogoče vzpostaviti v montažni sobi. Ne ustraši se niti zahtev hollywoodskih produkcij niti izzivov nizkoproračunskih filmov. Raziskovanje razpona filmske umetnosti je drzno izbral za svoj kredo že zelo zgodaj, še preden je kot otrok prečkal državno mejo in v neznani deželi spregovoril nov jezik. Kamera je bila njegovo prvo okno v svet in hkrati ščit, za katerim se je lahko skril.

Na svoji poklicni poti je v film zapisal prelome človekovih čustev in njegove etične vrednote. Ne glede na to, ali so se pri tem posamezniki soočali z bolečinami lastne preteklosti, nevarnimi zvermi, nacizmom ali stanji spremenjene zavesti – njegove podobe vsakokrat odražajo vedoželjnost, naklonjenost in nikdar ne obsojajo. V svetu, ki pozna kvečjemu »všečke«, je to dobrodošel opomin, kako neomajna je lahko moč filma.

Opus v Pragi rojenega avstrijskega direktorja fotografije Petra Zeitlingerja obsega več kot devetdeset del. Študiral je montažo in kamero, vzporedno pa še kulturni menedžment in filozofijo. Po sodelovanju z režiserjema Götzom Spielmannom in Ulrichom Seidlom se je začelo njegovo trajno sodelovanje z Wernerjem Herzogom, s katerim sta med drugimi posnela Srečanja na koncu sveta (2007, nominacija za oskarja) in v 3D-tehniki Jamo pozabljenih sanj (2010). Dvojec pri vsakem novem projektu premika meje filmske umetnosti in išče sveže načine prikazovanja krajev, za katere se je zdelo, da jih ni mogoče posneti. Zeitlinger jemlje navdih v manjših, intimnih projektih, a tudi na snemanjih z večjimi hollywoodskimi imeni, kot je npr. Nicole Kidman ali Nicolas Cage. Med drugimi je sodeloval z režiserjem Abelom Ferraro ter igralcem in režiserjem Jamesom Francom.