Jelena Pejić, violina & Kvartet 4PHONIUM

Jelena Pejić, violina
Sae Lee, klavir
*
Kvartet 4PHONIUM
Žan Pečenik, Luka Ovčjak, 
Sašo Nunar, Emanuel Mikac, evfoniji

Spored:
Richard Strauss (1864–1949):
Sonata za violino in klavir v Es duru, op. 18
Allegro ma non troppo
Improvisation: Andante cantabile
Finale: Andante – Allegro
*
Giovanni Gabrieli (1557–1612): 
Canzon a 4

Johann Sebastian Bach/Antonio Vivaldi, prir. J. Adler-McKean po M. Höff: 
Koncert v D-duru, BWV 972
I. Allegro
II. Larghetto

Rodney Newton (1945): 
Euphoria

Martin Vasle (2002):
Euphony
 * krstna izvedba

Ito Yasuhide (1960): 
Euphoniums Parfait
Fruits Parfait
Milonga di Malone
Cioccolate d'amore
Gelato con caffe

Sonato za violino in klavir v Es-duru je Richard Strauss dokončal leta 1888. V tem času se je zaljubil v sopranistko Pauline de Ahno, ki je pozneje postala njegova žena, zato v sonati mnogi prepoznajo lepoto liričnih melodij, ki jih povezujejo s skladateljevimi ljubezenskimi čustvi. Prvi stavek v sonatni obliki uvaja kratek solo klavirja, ki mu sledi vstop violine z glavnim tematskim gradivom. Drugi stavek je oblikovan v ternarni formi. Lirične melodije v violinskem partu dajejo vtis improvizacije. Zadnji stavek se pričenja s počasnim uvodom v klavirskem partu, ki se razvije v virtuozne pasaže v partih obeh instrumentov, te pa se stopnjujejo v eksploziven zaključek.

Skladbe beneškega skladatelja Giovannija Gabrielija so danes izjemno priljubljene med trobilci. Po glasbenem izpopolnjevanju pri Orlandu di Lassu je Giovanni Gabrieli nadomestil svojega strica Andrea Gabrielija in postal organist v katedrali sv. Marka v Benetkah. Kot pripadnik beneške šole je ustvarjal glasbo, v kateri je izvajalce pogosto delil v več skupin (ita. cori spezzati), obenem pa je v svojih skladbah kot eden prvih skladateljev jasno opredelil, kateri part je namenjen kateremu instrumentu, zaradi česar se njegove skladbe odlikujejo s prav posebno barvo. Za skladateljeve instrumentalne skladbe canzoni, kot je tudi Canzon a 4, je značilno izmenjevanje med polifonimi in homofonimi odseki ter antifonalni dialogi med posameznimi instrumenti.

Johann Sebastian Bach je v svojem drugem skladateljskem obdobju, ko je deloval na weimarskem dvoru, za orgle in čembalo transkribiral in priredil številne italijanske koncerte skladateljev, kot so Alessandro Marcello, Benedetto Marcello, Georg Philipp Telemann, najpogosteje pa je posegal po koncertih Antonia Vivaldija. Večino koncertov, ki jih je Bach predelal po svojem navdihu, je nastalo med letoma 1713 in 1714. Tako je nastal tudi tristavčni Koncert v D-duru, ki ga je Bach priredil po Vivaldijevem Koncertu za violino in orkester iz zbirke L'estro armonico. Bach je skladbo seveda prilagodil tehničnim lastnostim čembala in ji dodal nekaj lastnih vstavkov. Bachove transkripcije Vivaldijevih koncertov so igrale pomembno vlogo tudi pri oživljanju Vivaldijeve glasbe v 20. stoletju.

Britanski skladatelj Rodney Newton se je rodil v Birminghamu, kjer je prejel prvo glasbeno izobrazbo, pozneje pa je študiral tudi na Londonski filmski šoli in na Univerzi Salford. Večino svoje glasbene kariere je posvetil tako orkestrskemu igranju tolkal v številnih priznanih orkestrih kot tudi komponiranju in poučevanju. Newtonov opus obsega najrazličnejše glasbene žanre in zvrsti, kot so komorna, vokalna, filmska ter simfonična glasba. Enostavčno skladbo Euphoria, v kateri se fanfarni motivi izmenjujejo z bolj liričnimi izseki, je napisal leta 2008 za valižanski kvartet evfonijev Euphor, ki je skladbo tudi krstno izvedel.

Martin Vasle je po končanem šolanju kitare na srednji stopnji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana vpisal študij kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Janija Goloba. V zadnjih letih piše skladbe predvsem za različne vokalne in kitarske sestave, o skladbi, ki bo nocoj dočakala krstno izvedbo, pa je povedal: »Skladbo Euphony sem napisal prav za kvartet 4phonium in to je bila zame nova izkušnja. Še nikoli nisem pisal za trobilni sestav, vendar sem se tekom pisanja začel počutiti precej domače. V skladbi se igram sprva z ritmično obogatenimi jazz harmonijami, ki v srednjem delu preidejo v nežne in počasne izmenjajoče se melodije. Ime skladbe je besedna igra (ang. phony – zlagan), če pa to velja za skladbo, naj presodi poslušalec sam.«

Japonski skladatelj Ito Yasuhide je danes najbolj poznan kot skladatelj godbene glasbe. Nekatera njegova dela spadajo med največkrat izvajane skladbe za pihalne ansamble. Poleg tega pa skladateljev opus obsega orkestralna dela, komorno glasbo, glasbo za solistične instrumente, kot so orgle, čembalo, harmonika in godala, v zadnjih letih pa tudi vokalno glasbo in opero. Yasuhide je tudi dirigent in priznan pianist. Nocoj bomo slišali skladateljevo štiristavčno suito za štiri evfonije Euphoniums Parfait.

Monika Marušič

Jelena Pejić je rojena 1999 v Leskovcu (Srbija). Svoje glasbeno šolanje je začela s sedmimi leti v Glasbeni šoli Stanislav Binički v Leskovcu. Leta 2015 je nadaljevala na Šoli za glasbene talente v Ćupriji pri prof. Milici Mladenović. Leta 2021 je končala dodiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Monike Skalar. Trenutno je študentka drugega letnika podiplomskega študija v razredu prof. Vasilija Meljnikova.  V času šolanja se je udeležila številnih tekmovanj. Prejela je dve prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju godalcev v Nišu, dve drugi nagradi na tekmovanju Stringfest Sremska Mitrovica ter dve prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju v Perniku (Bolgarija). Kot zmagovalka tekmovanja v Perniku se je tudi predstavila kot solistka s Komornim orkestrom Orpheus. Leta 2021 je na tekmovanju TEMSIG prejela srebrno plaketo. Leta 2011 je dobila violino kot darilo kulturnega programa Radiotelevizije Srbija.  Kot članica Velikega orkestra Šole za glasbene talente je igrala na številnih festivalih v Srbiji (BELEF, BEMUS, ARLEMM, Boljšoj festival ...) in sodelovala z Romanom Simovićem, Stefanom Milenkovićem, Draganom Suzuki Džordževićem idr. Leta 2019 je sodelovala pri orkestrskem projektu Akademije za glasbo in gledališče v Gothenburgu (Švedska). Po uspešni avdiciji je istega leta igrala v internacionalnem projektu Orkester Norden v Lahtiju (Finska). Leta 2021 in 2022 je nastopila tudi kot koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani.  Nastopa tudi v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, Orkestru Slovenske filharmonije ter Simfoničnem orkestru RTV. Od septembra 2022 je zaposlena kot prva violinistka v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana.  Novembra 2022 je kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije zaigrala violinski koncert P. I. Čajkovskega. Maja 2022 je izvedla solistični recital v okviru cikla Solo e da camera. Kot članica Tria Setsuna in Klavirskega kvinteta Astra je nastopila na koncertih v okviru cikla Solo e da camera (Akademija za glasbo), Dobimo se na magistratu (GML) in številnih drugih.   Izobraževala se je na mojstrskih tečajih pri številnih znanih imenih, kot so: Tymur Melnyk, Robert Lakatoš, Vasilij Meljnikov, Wonji Kim Ozim, Miroslav Pavlović, Goran Kentera idr. 

"Sae Lee (Japonska) je ena najbolj iskanih kolaborativnih pianistk svoje generacije. Njena sposobnost subtilne interakcije z glasbeniki, izjemno obvladovanje instrumenta in vrhunski umetniški nivo začarata občinstvo" (časopis Mainichi).
Sae je nastopila na odrih pomembnih festivalov in dogodkov:  na klavirskem festivalu Piano a Enghien (Francija), na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in UNESCA ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, z orkestrom Musica Collegia mesta Kojima, s Filharmoničnim orkestrom Kansai, z orkestrom Opus sinfonia iz Osake in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla O. Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot so: Aurélie Dupont (direktorica in prva balerina Baleta Pariške nacionalne opere), Kevin O’Hare (direktor londonskega Kraljevega baleta) in Rachel Beaujean (umetniška direktorica Nizozemskega nacionalnega baleta). Pianistka Sae Lee je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Conservatoire National Supérieur de Musique de Paris pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj Citta di Padova in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec v Franciji, Carlo Soliva v Italiji in Cidade de Alcobaça na Portugalskem. Za seboj ima solistične recitale in sodelovanja z orkestri ter komornimi zasedbami po Evropi in na Japonskem. Zaposlena je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

*
4PHONIUM je komorna skupina, ki jo sestavljajo Žan Pečenik, Luka Ovčjak, Emanuel Mikac in Sašo Nunar, študenti evfonija na Akademiji za glasbo Ljubljana. Skupina je nastala oktobra 2021 pod mentorstvom Nejca Merca. Na državnem tekmovanju TEMSIG so marca 2022 prejeli zlato plaketo z 99,67 točkami. Kot komorna skupina se udeležujejo raznih glasbenih seminarjev, kjer svoje znanje nadgrajujejo pri svetovno znanih evfonistih, kot so: Steven Mead, Georg Pranger, Giacomo Marcocig, Markus Mikusch idr Imeli so že kar nekaj nastopov, tako na zboru oziroma konferenci znanosti Univerze v Ljubljani, kot tudi na zaključnem koncertu mojstrskega tečaja za evfonij, ki je potekal letos v začetku leta. Nastopajo tudi v ovkiru Festivala Ljubljana in na različnih koncertih Akademije za glasbo Ljubljana. Vsi člani komorne skupine uspešno nastopajo tudi kot solisti, najsi bo to ob spremljavi klavirja ali orkestra. Aktivno se udeležujejo raznih tekmovanj, projektov in nastopov, od sodelovanja s SNG Maribor, z Društvom za trobilno komorno glasbo SiBRASS do solističnih nastopov Glasbene mladine ljubljanske itd. S komorno skupino 4phonium si njeni člani želijo raven evfonija in tovrstne komorne glasbe dvigniti na višjo raven in ljudem približati prepoznavnost tega instrumenta.