Dušan Jovanović – kulturni terorist

Nastopili bodo ugledni domači in tuji raziskovalci, kot so Tomaž Toporišič, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Hrvoje Ivanković, Aleksandra Jovičević, Janez Pipan, Alja Predan, Sebastijan Horvat in Gašper Troha. 
 

Zgodovina slovenskega in jugoslovanskega gledališča druge polovice 20. stoletja je usodno povezana z dramatikom in režiserjem Dušanom Jovanovićem. Rojen je bil leta 1939, tik pred drugo svetovno vojno, v družino z grškimi, nemškimi, hrvaškimi in srbskimi koreninami. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju in Beogradu ter se pozneje z očetom preselil v Slovenijo. Prišel je od zunaj, kot tujec, ki je postal gledališki reformator in drzen dramatik. Gledališče je zaznamoval z nenehnim iskanjem novih načinov uprizarjanja in intelektualnim provociranjem. Najprej v Študentskem aktualnem gledališču, nato v Eksperimentalnem gledališču Glej in Gledališču Pupilije Ferkeverk. Največji pečat je pustil v Slovenskem mladinskem gledališču, ki ga je vodil med letoma 1978 in 1985. Uveljavil se je tako pri nas kot v vsej nekdanji Jugoslaviji, saj je režiral tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni, pa tudi v tujini.

Vzporedno z gledališko režijo so nastajale njegove drame. Norci so bili uvrščeni na repertoar Odra 57, enega od prvih povojnih eksperimentalnih gledališč, vendar zaradi ukinitve niso bili uprizorjeni. Toda Jovanović ni odnehal. Uprizorili so jo sedem let pozneje v SLG Celje. Uveljavil je eksperimentalno gledališko pisavo, npr. z Znamke, nakar še Emilija in tudi obračunal z eksperimentom v Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka. Konec sedemdesetih let je postavil temelje politični dramatiki, ki pa je bila krvavo osebna, z Osvoboditvijo Skopja in Karamazovimi. Odpiral je tabu teme in z njimi polnil gledališke dvorane od Avstralije do Združenih držav Amerike.

Preobrazil je jugoslovansko gledališče in Josip Vidmar, ki je te nove pojave zavračal, ga je uvrstil med skupino kulturnih teroristov (Dušan Jovanović, Ljubiša Ristić, Janez Pipan, Slobodan Šnajder, Rudi Šeligo ...). Bil je vsestranski intelektualec, ki je svoje gledališko delovanje dopolnjeval z eseji o družbeni stvarnosti, pozneje tudi s pesmimi in prozo. Kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je navdihoval naslednje generacije gledališčnikov. Želel si je postaviti uprizoritev na Plečnikovem stadionu v Ljubljani, kar mu ni uspelo, a kaže na njegovo prepričanje, da je treba nenehno sanjati o nemogočem.

Vsestranskost in drznost Dušana Jovanovića bo skušala predstaviti razstava o njegovem življenju in delu z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki jo bodo dopolnjevali številni spremljevalni dogodki. Najprej znanstveni simpozij, ki ga bo Slovenski gledališki inštitut pripravil ob izdaji prve obsežne monografije o Jovanovićevem delu. Nastopili bodo ugledni domači in tuji raziskovalci, kakršni so Tomaž Toporišič, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Hrvoje Ivanković, Aleksandra Jovičević, Janez Pipan, Alja Predan, Sebastijan Horvat in Gašper Troha. Zvrstile se bodo projekcije filmov o njegovih uprizoritvah, ki so bili posneti v Sloveniji, Makedoniji in v Avstraliji, pripravili pa bomo tudi pogovorni večer z njegovimi sopotniki, med katerimi so legendarni igralci in režiserji: Rade Šerbedžija, Ljubiša Ristić, Milena Zupančič in Boris Cavazza.

Dr. Gašper Troha