Fichte: določitev, intersubjektivnost in država - mednarodna konferenca

Ena od določujočih značilnosti nemške klasične filozofije je njen poudarek na intersubjektivnosti. Na tak ali drugačen način so se različni misleci v tej tradiciji nagibali k ideji, da je subjektivnost bistveno posredovana skozi odnos do drugih subjektov. Z drugimi besedami, intersubjektivnost predstavlja ključen trenutek subjektivnosti kot take.

Verjetno je bil Fichte tisti, ki je postavil izhodišče te smeri razmisleka. Konferenca bo raziskala temeljne praktične in politične filozofije tega filozofa. Preučila bo Fichtejevo teorijo konstitucije jaza skozi omejitev (Anstoß) in njen kasnejši razvoj v socialno dimenzijo preko Aufforderung (poziva) in Anerkennung (priznanja), analizirala sistematičen odnos med temi pojmi in njihovo praktično funkcijo.

Osrednja tema bo tudi razvoj Fichtejevega pogleda na državo, ki se je v njegovih zgodnjih delih premikal od pravne institucije, ki zagotavlja individualno svobodo, k bolj etični, formativni skupnosti, zgrajeni na skupni kulturi v njegovih kasnejših spisih. Končno bo konferenca obravnavala, kako Fichtejeva ideja intersubjektivnosti vpliva na avtoriteto države in njeno relevantnost za sodobne debate o odnosu med posameznikom, skupnostjo in državo v emancipatorni politiki.

Udeleženci: Gesa Wellmann (Belgija), Jean Quétier (Francija), Roberta Picardi (Italija), Lucas Damian Scarfia (Španija), Gaetano Rametta (Italija), Manja Kisner (Nizozemska), Plato Tse (Tajvan), Taiju Okochi (Japonska), Jimena Solé (Argentina), Goran Vranešević (Slovenija), Juan José Rodríguez (Češka), Alberto Destasio (Italija), Bartosz Wójcik (Poljska), Ana Barbosa (Brazilija), Niccolò Pardini (Italija), Shunsuke Kudomi (Japonska), Sam Ben Meir (ZDA), Giovanni Andreozzi (Nemčija), Marie Louise Krogh (Nizozemska)
 

Filozofski marec

Marca 2026 bo cikel mednarodnih dogodkov skozi dialog med Heglom in pragmatizmom, poglobljeno obravnavo Fichtejeve intersubjektivnosti ter razmislek o Spinozovi epistolarni filozofiji osvetlil temeljna vprašanja prakse, skupnosti in države v nemški klasični misli ter njenem sodobnem odmevu.

Soorganizatorji: Oddelek za zgodovino zahodne filozofije (Univerza v Kjotu), Univerza v Ljubljani, Goethe-Institut Ljubljana in Cankarjev dom