Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Ddr. Matjaž Regovec o osnovnih elementih Jungove podobe boga znotraj filozofskih kategorij predsimbolnega in simbolnega
Postmoderna oziroma drugomoderna podoba boga se oblikuje in razvija le počasi. Čeprav posamezne pomembne elemente že najdemo pri nekaterih sodobnih filozofih kot tudi v mistični tradiciji, pa je postmoderna podoba boga, kakor se pojavlja pri Carlu G. Jungu, daleč najbolj razvita, razvejana in celostno obravnavana. Pojavlja se kot vitalni dejavnik njegovega notranjega potovanja, katerega značilnosti je zbral v monumentalni Rdeči knjigi. Ta je bila naposled leta 2009, potem ko je bila za celo stoletje inkubirana v družinskem sefu, izdana v angleškem in nemškem, samo nekaj let zatem pa tudi v slovenskem jeziku.
Ddr. Matjaž Regovec bo pojasnil osnovne elemente Jungove podobe boga znotraj filozofskih kategorij predsimbolnega in simbolnega. To so pri Jungu duša, duh, srce, živetje svojega življenja, puščava, brutalnost duha časa, duh globine in iniciacija v psihični cogito, blaznost, bolezen, najnižje in najneznatnejše, predmišljenje in poželenje, pekel in zlo. Podoba boga je pri Jungu upodobljena z različnimi figurami: Jezusom, Marijo, Gilgamešem, Hudičem, Abraksasom in Fanesom. Nato bomo pogledali, kateri elementi Jungove podobe boga sovpadajo, katere pa nadgrajujejo osnovni elementi postmoderne podobe boga pri nekaterih reprezentativnih postmodernih filozofih, kot so Hans Jonas, Jean-Luc Marion, Ulrich Beck, pa tudi dnevnik Etty Hilesum, ki je umrla v Auschwitzu. Pogledali si bomo tudi nekaj izhodišč podobe boga v mistični tradiciji (Mojster Eckhart, Angel Silezij in Willigis Jäger). Nazadnje bomo z našim lastnim pojmovanjem trirazsežnostnega cogita (človeške zaznave, delovanja in stvarjenja) še pokazali, kakšne omejitve podobe boga lahko pri Jungu opazimo ter podobo boga komentirali še v luči temeljnih ugotovitev znanstvenega področja umetnega življenja, kamor spada tudi umetna inteligenca. V zadnjem delu si bomo pomagali predvsem z analizo človekovega telesnega cogita, ki predstavlja človekovo telesno zaznavo, fizična dejanja (tudi v odnosu do narave) in (ne)ustvarjanje boljših pogojev za življenje na planetu.
Ddr. Matjaž Regovec je doktoriral iz psihologije in filozofije. Je kvalificirani neodvisni jungovski psihoanalitik in psihoterapevt v zasebni svobodni praksi. Leta 1993 je ustanovil Institut IPAL, kjer povezuje tutorje in vodi seminarje. Njegovi seminarji potekajo tudi po spletu v angleščini za udeležence vseh držav, veroizpovedi in usmeritev. Na podlagi večletnega raziskovanja Jungove Rdeče knjige je letos v okviru zbirke Antropodiceja izšlo njegovo delo Cogito imago dei, podoba boga izza Junga in umetnega življenja, ki premika nekatera uveljavljena pojmovanja Junga in jungovstva.
10,00 EUR
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,