Odnos človek – narava v staroselskih religijah in kozmologijah Amerike - prestavljeno na 15. 11.

Predavanje bo predstavilo imaginarij narave v treh različnih ameriških staroselskih družbah. Iz njihovih kozmoloških in religioznih predstav bo avtorica izluščila in poudarila tiste vidike razmerja med človekom in naravo, ki so v posameznih kozmologijah najbolj izraženi: razmerje med človekom in živaljo pri lovskih skupinah Toba in Išir (Ishir) paragvajskega Chaca; med človekom in gozdom pri Majih z Jukatana ter med človekom in zemljo pri ljudstvih Kečua (Quechua) in Aymara z območja Andov.

Staroselski kozmološki koncepti razmerja med človekom in naravo se bistveno ločijo od evropskega filozofskega in krščansko zaznamovanega antropocentrizma. V ameriški staroselski kozmologiji človek predstavlja le enega od sokreatorjev kozmične harmonije, ki ima enakovredno vlogo z vsemi drugimi živimi in neživimi bitji tega planeta: živalmi, rastlinami in minerali. V vsesplošni globalni krizi bi prav ta vidik lahko pripomogel k reševanju in soustvarjanju prihodnjih ekoloških, etičnih in razvojnih smernic sobivanja na planetu. Čas antropocena je namreč v zatonu. Konsenz pa je mogoče doseči le, če te nove (stare) staroselske koncepte in prakse podprejo tako uradna znanost kot mednarodna in nacionalne politike. Nekatere južnoameriške države (npr. Ekvador in Bolivija) so staroselsko tradicijo že vključile v svojo uradno zakonodajo. Zakon Pachamame, »Matere Zemlje«, predstavlja namreč neposredno pravico Zemlje – kot osebnosti.


Marija Mojca Terčelj je predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije ter raziskovalka na Inštitutu za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem od leta 2003/04. Pred tem je vodila Oddelek za zunajevropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V letih 1995 in 1996 je bila svetovalka direktorja Uprave za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Njeno raziskovalno področje so naslednje teme: kozmologija, religija, magija in znanost, medicinska antropologija, kolonialne in postkolonialne socialne politike za staroselsko prebivalstvo, človekove pravice – pravice staroselcev.