Ojdip v Kolonu: Najbolje je ne biti rojen

Ojdipski mit je razvpit in vsesplošno znan, ponavadi tako, da je skrčen na zgodbo o očetomoru in incestu. Ta zgodba se široko promovira kot ključna psihoanalitična pripoved, ki da podaja ključ do človeške želje. Fokus večera pa bo Ojdip v Kolonu, Sofoklovo nadaljevanje Ojdipove zgodbe, ki je redko pritegnilo zasluženo pozornost. Tu imamo zelo drugačen lik Ojdipa kot izobčenca, slepca, berača, popotnika, ki ne more najti svojega mesta, in najpomembneje, Ojdipa, ki ne mara prevzeti krivde za svoje zločine. Za Lacana je bil Ojdip v Kolonu ključ do Ojdipa, v njem je videl »onkraj Ojdipa« ali kar Antiojdipa. Ojdip v Kolonu je zadnja grška tragedija, napisana leta 406 pr. n. št., ko je bilo Sofoklu devetdeset let in ko je, kot Ojdip, čakal na smrt v svojem rodnem Kolonu. Ojdip v Kolonu je v svoji izkoreninjenosti kot izmeček svoje usode videti nadvse moderen junak, ki ponuja roko Beckettu, saj v njegovem Koncu igre nemara lahko vidimo njegovo svojevrstno nadaljevanje. Za rdečo nit bo služil stavek, ki je v igri položen v usta zboru: »Najbolje je ne biti rojen.«

Predavala bosta dr. Alenka Zupančič in dr. Mladen Dolar.

Prvi povod za ta večer je izdaja posebne številke Problemov (1-2/2018), v celoti posvečene Ojdipu v Kolonu, ki poleg domačih avtorjev (Zupančič, Dolar) prinaša temeljite tekste nekaterih najvidnejših strokovnjakov (Pierre Vidal-Naquet, Samuel Weber, Shoshana Felman itd.). Drugi povod je prva slovenska uprizoritev te igre v Drami SNG Maribor (marca 2018, režija Diego de Brea). Igra je v sijajnem prevodu Kajetana Gantarja izšla pri Celjski Mohorjevi družbi leta 2010.

V sodelovanju z založbo Društva za teoretsko psihoanalizo – zbirko Analecta