Predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška: Sence pozabljenega sveta – demenca in razpad spomina

O prepletu umetnosti s preteklostjo, spominjanju in razpadu spomina pri demenci bo ob uprizoritvi komorne opere Ko sem še Bojane Š. Podešva predaval nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

Spomin je privilegij, ki oblikuje dojemanje sveta in nam daje občutek kontinuitete, celovitosti, Jaza. Ljudje si zapomnimo in se nato spominjamo skozi kompleksen biološki proces, ki v različnih delih možganov vključuje pridobivanje, shranjevanje in priklic informacij. 

Enako pomembno kot spomin je tudi pozabljanje. Čeprav vidimo predvsem njegovo negativno plat, ne pozabimo, da ima pozabljanje smisel. Omogoča, da izbrišemo ali preoblikujemo mučne dogodke, da filtriramo nepomembne informacije, da se osredotočimo na to, kar je pomembno tu in zdaj. V kontekstu biologije človekovih možganov pozabljanja zato ni mogoče odpraviti. Svojevrstna oblika pozabljanja je tudi nenehno spreminjanje naših spominov; vsakič, ko si nek spomin prikličemo, ga tudi spremenimo. A obstaja tudi drugo pozabljanje – tisto bolezensko, vezano za odmiranje možganskih celic pri demenci. Ob brisanju spomina pri tej bolezni ugašajo tudi druge miselne in čustvene spomina, ugaša Jaz.

Danes imamo le omejene možnosti, da bi razpad spomina zaustavili ali upočasnili. Zdravila, mnemonika, socialna vključenost, intelektualna in fizična aktivnost, spanje ... In še nekaj: umetnost. Umetnost, posebej glasba, nam vzbuja čustva, ustvarja čutne izkušnje, ostri kognitivne procese, vse to pa lahko sproži priklic spomina in doživetje svojega Jaza. Umetnost nam je vsem – posebej pa trpečim in bolnim – lahko uteha in zdravilo; obolelim z demenco pa je umetnost kot romanje, na katerem med sencami preteklosti znova najdejo (četudi razbite in četudi le za hip) delčke Sebe. 

Vabimo tudi k ogledu komorne opere Ko sem še, avtoric Bojane Šaljić Podešva in Saške Rakef, ki na svojstven način obravnavata tematiko odhajanja ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov, demenco. Več >>