Pravočasno od doma
V prazničnem decembru je ljubljanski promet še bolj zgoščen kot običajno. Če ne želite zamuditi na prireditev, vam priporočamo, da se od doma odpravite dovolj zgodaj.
Mala galerija CD je od 5. do 8. julija zaprta.
Fotografska razstava, kurator Žiga Koritnik
Obstajajo ljudje, ki sejejo seme, izvabljajo čustva in stanja duha ter spodbujajo medsebojno sporazumevanje. Utirajo pot drugim in imajo sposobnost premikati gore.
Navdihnejo nas, da vstanemo in začnemo delovati, v nas porodijo zavzetost in željo po polnem izživetju. Moški in ženske, ki ustvarjajo glasbo podobno, kot drugi pečejo kruh.
Obstajajo tudi moški in ženske, ki nam omogočijo, da stvari vidimo tako, kot jih sami po sebi ne bi mogli, s poudarjanjem podrobnosti, spreminjanjem perspektive, razpiranjem stvari, osvetljevanjem. Stvari pripravijo do tega, da se razkrijejo. Eden od njih je fotograf Luciano Rossetti.
Pino Saulo – legendarni radijski voditelj italijanskega radia RaiRadio3
Fotografije so »opombe pod črto«; so pogled na glasbo ali, bolje rečeno, pogled v notranjost glasbe. Gre za delo v nastajanju, raziskavo »v podobah« tistih vidikov glasbe, ki jih občinstvo običajno ne vidi. Opombe so »prisotnost/odsotnost«, so obrobne, a močno navzoče; glasba je prisotna v odmorih med vajami, je na odrskih deskah, po katerih se je zleknil izčrpani glasbenik, je v poljubu mladih zaljubljencev na plaži, ob ritmu kontrabasa, ki se lomi v valove. Med pohajkovanjem po Italiji in tujini, od festivala do snemalnega studia, od plaže do kluba, si pogled prizadeva uzreti onstran odra, onkraj glasbila in površinskega videza glasbenikov, ki se kaže na zunaj. Nenehno išče vstop v človeško dušo, ob hkratnem izogibanju stereotipom, klišejem, že videnega. Zatorej podobe glasbenikov, občinstva, mimoidočih in nehote udeleženih; vsega z glasbo povezanega umetniškega vesolja, ki doživi trenutek improvizacije in se zatem razblini.
Luciano Rossetti
Biografija
S fotografijo se je začel ukvarjati v poznih sedemdesetih.
Sodeluje z revijami, specializiranimi za gledališče in glasbo, za katere je ustvaril na desetine naslovnic. Leta 2004 je z drugimi fotografi soustanovil agencijo Phocus, osredotočeno na fotografijo odrskih umetnosti. Je soustanovitelj Združenja italijanskih jazzovskih fotografov AFIJ (2019), deluje kot njegov sekretar in član upravnega odbora. Sodeluje pri različnih projektih za vodilne glasbene založbe ter kot uradni fotograf s številnimi jazzovskimi in gledališkimi festivali.
Od sredine devetdesetih se je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah tako v Italiji kot v tujini, mdr. na Trienalu in v Kraljevi palači (Palazzo Reale) v Milanu, Narodni galeriji Umbrije v Perugii, Vili Celimontani v Rimu, Galeriji Marktgemeinde v St. Johannu na Tirolskem, Orensanzovi fundaciji, Jazz Record Centru in kulturnem centru Clementa Sota Veleza v New Yorku.
Z odličnostjo avtorske fotografije si je pridobil mednarodni ugled. Leta 2021 je prejel nagrado najboljša fotografija leta in nominacijo za karierno odličnost v fotografiji Združenja jazzovskih novinarjev (JJA), ameriškega združenja jazzovskih novinarjev in kritikov.
Prosti vstop
V petek, 26.8., bodo razstave odprte do 19. ure.
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,