Pravočasno od doma
V prazničnem decembru je ljubljanski promet še bolj zgoščen kot običajno. Če ne želite zamuditi na prireditev, vam priporočamo, da se od doma odpravite dovolj zgodaj.
Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Petra Vencelj
Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov
Izbor: Petra Vencelj
Delo Maje Šubic je tematsko zaznamovano z življenjem in delom Charlesa Darwina in njegovega, po slikarkinih besedah, še veliko zanimivejšega deda Erasmusa, ki je bil zdravnik, izumitelj, pesnik, botanik in velik borec za ukinitev suženjstva.
Erasmus Darwin (1731–1802) je bil prvi človek angleškega razsvetljenstva in je s svojim predanim delovanjem v Lunar Society of Birmingham veliko pripomogel k industrijski evoluciji v Angliji. V tem zanimivem društvu znanstvenikov, izumiteljev in filozofov, predvsem pa prijateljev, ki so se dobivali vsak mesec ob polni luni, da jim je ob koncu srečanj svetila na poti domov, so bili med drugimi tudi James Watt, Benjamin Franklin in Josiah Wedgewood. V zgodovino svetovne medicine se je vpisal s svojim obsežnim, tisoč štiristo strani obsegajočim delom Zoonomia (1794), v katerem je zapisal prve ideje o evoluciji ter poleg opisa bolezni ponujal tudi možnosti zdravljenja z novimi zdravili in tehniškimi pripomočki. Najbolj sta bili brani njegovi knjigi poezije The Botanic Garden (1789–91), v kateri se opira in brani Linejevo klasifikacijo rastlin, in The Temple of Nature (1803). The Botanic Garden je kljub visoki ceni postal prodajna uspešnica in izpolnil Erasmusov namen, da čudesa znanstvenih odkritij in tehnoloških inovacij približa ljudem skozi poezijo. Ilustracije za knjigo sta prispevala švicarski umetnik Henry Fuseli in William Blake. Delo pa je v angleških bralcih vzbujalo tudi jezo, saj je v njem jasno izrazil podporo francoski revoluciji in obsodil suženjstvo. Sicer je bila večina njegovih kompleksnih del napisana v heroičnih verzih in nekateri so mu pripisovali vlogo največjega pesnika tistega časa.
S svojim stavkom »Vse iz školjk« je že veliko pred svojim vnukom nakazal osnove evolucijske misli. Njuna sorodstvena in posledično seveda finančna vez z družino Wedgewood, ki slovi po porcelanu, pa je razlog, da je slikarka začela razmišljati o freski na keramičnem krožniku kot nosilcu.
Ko so med gradbenimi deli za Grand Trunk Canal naleteli na kosti neznanih živalskih vrst, je Erasmus ob njih dobil idejo, da so to kosti že izumrlih živali in da se vrste skozi dolga obdobja verjetno spreminjajo. Na svojo kočijo je pod družinski grb, na katerem so bile upodobljene tri školjke pokrovače, dodal napis E conchis omnia, kar pomeni: Vse iz školjk. Tako je kar 65 let pred svojim vnukom nakazal in širil idejo o evoluciji.
Med njegovimi najboljšimi prijatelji je bil že prej omenjeni Josiah Wedgewood, ustanovitelj še danes najpomembnejšega angleškega podjetja za izdelavo porcelana. Skupaj sta bila pobudnika številnih velikih projektov gospodarske in družbene narave. Skupaj sta si zamislila tudi porcelanast medaljon s podobo sužnja, ki ga obkroža napis »Am I not a Man And a Brother« (Mar nisem človek in brat), ki so ga nosile dame v visoki družbi, s čimer so izkazovale podporo boju proti suženjstvu.
Maja Šubic je bila rojena leta 1965. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu. Po končani akademiji se je začela intenzivneje ukvarjati s fresko, slikarstvom in knjižno ilustracijo. Redno objavlja v slovenskih otroških in mladinskih revijah, s svojimi ilustracijami pa sodeluje tudi pri animiranih filmih z naravoslovno vsebino. Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki in Poljanah.