Mihael Rudl

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov

Izbor: Meta Gabršek Prosenc

Februarja in marca lani je Mihael Rudl preživel na Goričkem, v hiši – galeriji prijatelja in galerista Petra Žule. Še nikoli ni tako močno doživel spreminjanja svetlobe, ustvarjalke vsega vidnega. Od ostre jutranje svetlobe zimskega sonca, ki z žarki prodira skozi meglice, prek opoldanskega žarenja do večernih temnin. Brez velikih ciljev, pripravljen, da sledi roki in očesu, je prenašal na papir svetlobno-barvne iluzije nekega resničnega in hkrati izmišljenega prostora. Sprva je njegova risba, vendarle izhajajoča iz pogleda na realni svet, zajela posamezne prepoznavne oblike, a jih je hitro prekrila z novo grafitno ali barvno plastjo. Rudl je najprej začel risati s svinčniki, nato pa osnovno mrežo linij prekril z barvniki – plast za plastjo. Tako je v dveh mesecih nastal niz risb dematerializirane narave, zgoščene v svetlo-temna gnezda prepletajočih se linij. Njihovo zgoščevanje in razpiranje ustvarja nenavadne zenovske pokrajine nekje med nebom in zemljo. Kaligrafski preplet težko določljivih oblik, ki se uresničujejo v svetlobi in tonejo v globoke sence, je hkrati plod samovolje svinčnika, ki vodi avtorjevo roko in moči njegove umetniške prezence.

Svetloba, ki privlači umetniško oko

Na Goričkem nastale risbe so dragocene miniature sredi obširnega opusa neštetih risb in akvarelov, različnih formatov, tudi zelo velikih, na papirjih različnih struktur in občutljivosti. Vse izražajo življenjsko radost, likovno odprtost, ki se ne obremenjuje z morda prepoznavnimi izhodišči. Prevzetost z delom Arshila Gorkyja in njegovo karizmatično osebnostjo je Rudlu že od študijskih let odpirala svet lirične abstrakcije. Prostori njegovih likovnih pokrajin, kot sam imenuje svoja dela, dobivajo končno obliko šele, ko sta bežna misel ali zunanji vtis materializirana. Izhodišče je papir s svojo gladko ali robato strukturo. Sledi izbor svinčnikov, barvic, voščenk ali čopičev kot nanašalcev barve in lovilcev svetlobe. In končno sam proces dela, saj so nekatere risbe plod hipnega navdiha, druge pa daljšega procesa. Risbi daje dokončno obliko format, ki seže od epske širine do nekaj centimetrov velikih umetnin. Med njimi je gotovo najzanimivejša serija »zlatih« risb, ki jih opredeljujejo grobost podlage, procesualnost risarskega postopka in umetnikova želja ujeti na papir odblesk svetlobe goričke pokrajine.

Mihael Rudl je bil rojen 18. 7. 1972 v Mariboru. Leta 1991 se je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani ter 1997 diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu. Po nekaj letih zaposlitve na Akademiji in bivanju v Škofji Loki se je vrnil v Maribor. Od konca devetdesetih sodeluje z mariborsko Galerijo Žula. Vodi tudi tečaje risanja in slikanja ter delavnice stripa. Junija 2018 je imel v prostorih Studia Umetnostne galerije Maribor razstavo z značilnim naslovom: Rudl na papirju. Galerijski prostor je spremenil v odprt atelje in ustvarjal pred očmi obiskovalcev.