Pretekli dogodek
8. sep. - 8. okt. 2023

Oskar Kogoj

Oblikovalska razstava
V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

O KORENINAH OBLIK IN OBLIKOVANJU KORENIN –  ustvarjalna ozadja iz malega intimnega sveta Oskarja Kogoja


Vrednotenje in predstavljanje stvaritev in poti delovanja kolega, ki že vrsto let zagotovo pomeni najbolj izpostavljeno ime v našem malem prostoru, je verjetno vsakemu sodobniku le zgolj naivno šarlatanstvo. Razpiranje in odstiranje ozadij izza ustvarjalnih tančic in obenem še ponovno opozorila na številna širši javnosti znana, a vendar morda pozabljena dela, je zanimivo početje. To morda utegne sprožiti številne polemike in ravno teh se ustvarjalci razstave nadejamo.

Društvo oblikovalcev Slovenije Oskarju dolguje zahvalo za mladostno odločitev, da on pač ne bo udobno živel kot mesar, tudi ne kot mizar, pa čeprav se tej komponenti sploh ni nikoli odpovedal. Tudi ni postal duhovnik, kar je nekoč bila srčna želja njegove družine. Kljub povsem drugačni življenjski poti se danes zdi, da se ničemur od napisanega Oskar Kogoj v številnih ustvarjalnih desetletjih ni uspel izogniti. Zdi se, da je njegovo večplastno bitje ravno tis(k)to, kar je morda mogoče razumeti kot dizajn v najširšem pomenu besede. Številni naši kolegi se s tem seveda ne bodo strinjali, saj naj bi dizajn obstajal predvsem kot razvojna disciplina brez duše, genetike, prave krvi in identitete okolja. 

Ta pogled se zdi zelo podoben množici cenenih ponudb na globalnih trgih, za katere je mogoče ugotoviti le, da zadostijo trenutni želji potrošnika, že naslednji dan pa večinoma sodijo na smetišče. Naravnost navdušuje dejstvo, da smeti v celotnem življenjskem opusu Kogoja ni mogoče identificirati. Gre le za svojevrstno mešanico najrazličnejših raziskovanj.  

Najgloblje se sooča s pobudami, ki mu jih pred oči prinaša narava sama. Ob teh je razvil izjemno pronicljivo oko, ki poišče oblikovalsko inspiracijo celo v izkopanih ali naplavljenih koreninah, visoko v krošnjah velikih dreves in se kljub znatnim letom še vedno večkrat podaja na pot – malo(ce) bližje k tem izzivom. Pred desetletji se je ustvarjalno zapisal industriji. Število izjemnih izdelkov, od katerih se je lep del zelo uspešno tržil v mednarodnem prostoru, je zanesljivo večje od opusa katerega koli ustvarjalca iz našega okolja. Zdi se, da ga je, morda celo naključno, uspel zajeti primeren val razvoja okolja in se je na njem podal naprej. Leta pozneje je, najverjetneje v Oskarjevih očeh, pa tudi zares, val izdahnil, je pa Oskar tedaj našel novo – povsem samosvojo pot naprej. Le globlje se je posvetil globinam, ozadjem našega bivanja, raziskovanju davnih sporočil tradicij in impulzom narave. Dimenzije tega početja so morda znane vsaj njemu samemu. 

Zgodilo se je celo, da je kompetentno strokovno oko, že pred desetletji, dahnilo misel, da Oskarjevo delo pač sploh ni več dizajn. Poglobljen pogled v dolgo paleto izdelkov narekuje povsem nasprotno. Oskar Kogoj je dizajner, ki svoje poslanstvo razume širše od splošnih standardnih razumevanj okolja in njegova ustvarjalna dimenzija je pred desetletji presegla splošno sprejeti format izdelka, težo materiala in blagajne blagovnic. 

DOS ne želi ustvarjati končnih stališč okolja in odločevalcev. Najverjetneje se bo z zgodovinsko identifikacijo Oskarjevega početja nekoč več let znanstveno ukvarjal neki javni uslužbenec in temu bo najverjetneje nekoč sledila velika razstava. Zaenkrat DOS z drobnim, le narahlo odstrtim pogledom v današnji javnosti manj znani ustvarjalni del s pričujočo razstavo Oskarja Kogoja želi podpreti razmislek razumevanju in sodelovanju z naravo. 

Le redki ustvarjalci se izkazujejo z razumevanjem ali vsaj razmisleki o okolju in vse neskončne diskusije o ogroženosti našega planeta zvodenijo le ob enem intimnem ustvarjalnem razmisleku – ki traja že več kot pol stoletja. 

Pred nekaj leti je Društvo oblikovalcev Slovenije Oskarju Kogoju podelilo priznanje za življenjsko delo. Tedaj strokovna žirija še ni poznala ustvarjalnih dejstev in različnih  enigmatičnih ozadij ter se jih najverjetneje sploh še ni zavedala. Pričujoča razstava želi osvetliti kolega skozi njegovo preteklost, eksperimente in javnosti manj znana dela. Razumemo, da gre le za droben površen življenjski fragment, ki pa naj bi vendarle okolju predstavljal prepoznavno osebno vizitko, ob kateri smo počaščeni, da jo bo lahko sodil in komentiral Oskar Kogoj sam.      

 

Oskar Andrej Kogoj je doma in v svetu priznan industrijski oblikovalec, umetnik, akademik, profesor, raziskovalec ... Rojen je bil 23. novembra 1942 v slovenski družini, materi Pepci Butkovič in očetu Milanu Kogoju, kot drugi otrok od šestih. V Mirnu pri Gorici, kjer se je rodil, živi in ustvarja še danes.

Osnovno šolo je obiskoval v Mirnu med letoma 1949 in 1957, kjer se je pri prof. Dušanu Nosanu in prof. Francu Jerkiču izkazal kot najboljši slikar. Nato se je v dveh letih pri očetu Milanu, ki je bil kmet in praščar (mesar), izučil za praščarja ter mu pomagal oblikovati in zgraditi mesnico v Mirnu.

Leta 1960 se je vpisal na Šolo za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje v Ljubljani, kjer so ga poučevali Bogomila in Marjan Pogačnik, Miloš Požar in še nekateri Plečnikovi učenci. V tretjem letniku, leta 1963, je navdušil s prototipom jedilnega pribora. Pri izdelku mu je svetoval prof. Požar, ki se je za Kogojev izdelek tako angažiral, da ga je celo poslal najprej leta 1963 na ICSID v Pariz in nato še 1964 na 1. Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V letu 1962 je na Mirenskem gradu na pročelju cerkve izdelal znani mozaik Žalostne Matere Božje pod mentorstvom slikarja Toneta Kralja in po njegovi risbi, ki še danes krasi vhodni del cerkve. 

Kot izjemno nadarjen dijak se je odločil predčasno zaključiti šolanje na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Vpisal se je v Benetke na Scuola Grande dei Carmini in na njen Istituto statale d´arte – Corso superiore di Disegno Industriale. Poučevali so ga G. Mazzariol, M. de Luigi, M. Bellini, P. Torsello, G. Palatini, I. Zannier, V. Lazzari … Po zaključenem študiju je do leta 1967 delal kot asistent na Istituto statale d´arte – Corso superiore di Disegno Industriale v Benetkah in bil poleg tega do 1968 še svetovalec podjetja Baby Mark iz Milana. Od leta 1968 do 1970 je delal v Oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice.

Od 1971 ima status svobodnega umetnika in prav tega leta je prejel nagrado Prešernovega sklada za družino plastičnih počivalnikov Gondola, ki jih je oblikoval za Meblo. Med letoma 1974 in 1976 je kot docent vodil Oddelek za industrijsko oblikovanje na Universita Internazionale di Venezia e Firenze, v zadnjem času pa občasno predava na Univerzi v Novi Gorici.

Sodeloval je že na več kot štiristotih skupinskih in številnih samostojnih razstavah tako v Sloveniji kot v tujini. Njegove umetnine hranijo v več kot stotih muzejih in drugih stalnih zbirkah po svetu in doma.

Je član mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost ADI, DOS, ICSID, BEDA in ICOGRADA. Leta 1991 je bil soustanovitelj Slovenske dvanajstije pri Svetem Fortunatu Slovenije in še danes je njen član, od 1996 pa je tudi član Circolo Artistico Veneziano, s številko 821. V letu 2006 je bil vpisan v druščino Brezčasnih slovenskih oblikovalcev in 2020 prejel nagrado za življenjsko delo Društva oblikovalcev Slovenije. 
 

Oskar Kogoj

8. sep. - 8. okt. 2023
Več terminov

Prosti vstop

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI