Virginia Vrecl

Virginia Vrecl je arhitektka, ki se je zadnja leta uveljavila v arhitekturni fotografiji. Medtem ko pri svojem profesionalnem delu vztraja v formalni kodificiranosti naročniških standardov, se obenem posveča tudi iskanju lastnega avtorskega izraza na polju avtorske fotografije.
V tem smislu je ustvarila nekaj serij in razstav z deli, v katerih različno abstrahizira arhitekturne motive oziroma jih sestavlja v likovno intrigantne kompozicije. S črno-belimi dokumentarnimi posnetki propadajočih objektov kompleksa Arrigoni v Izoli se vrača k osnovnim postulatom fotografije, da bi z njimi reflektirala širši kontekst nekega prostora in časa. Avtorica s fokusom na izolsko industrijsko dediščino širi svoje interesno področje »arhitekturne fotografije«, obenem pa s tem projektom prispeva tudi k večjemu zanimanju za to »podzvrst« fotografije pri nas.

Tema industrijske dediščine skozi razvoj fotografske umetnosti sicer nikoli ni bila v ospredju, so pa v tem kontekstu vsekakor nastali nekateri pomembni opusi. V širšem evropskem okviru lahko v obdobju nove stvarnosti izpostavimo »objektivistični« opus Alberta Renger-Patzscha, ultimativno avtorsko legitimnost pa je »dokumentiranju« industrijske dediščine zagotovil opus Bernda in Hille Becher. V zgodovini slovenske fotografije so postali objekti in predmeti, povezani z industrijo, upoštevanja vredna tema v obdobju, ko je estetika nove stvarnosti počasi prevladala nad piktorialističnimi ideali. Povojno socialistično obdobje pa je doživelo predvsem razcvet t. i. »tovarniške fotografije«, ki so se ji posvečali številni znani slovenski fotografi. Sintezo in avtorsko nadgradnjo omenjenih smernic najdemo v opusu Antonia Živkoviča, ki je dokumentiranje industrijske dediščine transformiral v neke vrste »subjektivno industrijsko arheologijo«.

Serija Arrigoni, ki je nastala leta 2019, ob pozivu k sodelovanju pri projektu Betonske sanje, prikazuje današnje stanje nekdanjega kompleksa tovarn Arrigoni v Izoli. Ta je od leta 1881, ko je nastala prva tovarna za predelavo rib, namembnost ohranil do konca osemdesetih let 20. stoletja, ko se je proizvodnja pod blagovno znamko Delamaris preselila v sodobnejše prostore, del objektov pa je bil ohranjen kot spomenik industrijske dediščine. Serija se v omenjeni zgodovinski kontekst umešča predvsem z namenom, da prispeva k našemu razumevanju industrijskega razvoja in z opozorilom o pomembnosti tovrstne dediščine.
Vendar tudi tukaj avtorica z odmikom od pravil optimalne prezentacije stavbne objekte, te »materialne ostanke«, »nadgradi« v vizualno prispodobo minevanja. Serija Arrigoni tako predstavlja ne le dragocen dokument časa pred dokočnim izbrisom nekdanjih zgradb, ampak tudi avtorski opomnik časa, ki izginja pred našimi očmi.

Dejan Sluga
 

Virginia Vrecl je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Po diplomi je sodelovala z različnimi arhitekturnimi biroji in kasneje začela samostojno pot v projektiranju. Z arhitekturno fotografijo se je začela ukvarjati ob raziskovanju arhitekturnega prostora. Od leta 2014 naprej samostojno razstavlja ali sodeluje na več skupinskih razstavah, njene arhitekturne fotografije so  objavljene v številnih revijah, časopisih in knjigah ter na domačih in tujih spletnih portalih.

www.virginiavrecl.com

Dejan Sluga je direktor in programski vodja Centra za sodobno fotografijo Photon. Končal je študij umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter MA študij in specializacijo na londonskem Sotheby’s Art Institute. Leta 2003 je ustanovil Galerijo Photon, 2005 pa organiziral prvi festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije in leta 2013 vzpostavil galerijo Photon na Dunaju. Od ustanovitve Galerije Photon je kot kurator zasnoval in organiziral večino Photonovih razstav in projektov v Ljubljani, po Sloveniji in v tujini, vključno z Galerijo Photon na Dunaju.