Orgle v Gallusovi dvorani

Premierno so zazvenele 23. septembra 1982 na koncertu z Orkestrom Slovenske filharmonije ob odprtju Gallusove dvorane.

Nekaj desettonsko kraljico glasbil so leta 1981 izdelali v berlinski delavnici Karla Schukeja, postavljanje v dvorani je nato trajalo skoraj pol leta, prav toliko časa pa tudi intoniranje in uglaševanje. 

Orgle v Gallusovi dvorani imajo štiri manuale in pedalno klaviaturo, skoraj osem tisoč piščali pa je zbranih v 73 registrov z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo.
Zračna turbina, povezana z elektromotorjem, potisne v prostore pod piščalmi – v sapnice – 53 kubičnih metrov zraka na minuto.

Na orglah so se predstavili umetniki: Naji Hakim, Gui Bovet, Olivier Latry, Hans Haselböck, Martin Haselböck, Simon Preston, Petr Eben, Lionel Rogg, Hans Fagius, Jennifer Bate, Gillian Weir, Daniel Roth, Marie Claire Alain, Wayne Marshall, Iveta Apkalna, Hubert Bergant, Renata Bauer, Angela Tomanič, Milko Bizjak, Tomaž Sevšek, Saša Frelih, Gunnar Idenstam, Pavel Kohout, Jaroslaw Tuma, Felix Pachlatko, Nathan J. Laube, László Fassang, Thierry Eschaich, Christian Schmitt, Baptiste-Florian Marle-Ouvrard in drugi.

V Gallusovi dvorani smo gostili tudi slavnega Camerona Carpenterja, ki pa koncerta ni odigral na naših orglah, temveč na prenosnih, narejenih za gostovanja.

Orgle v Gallusovi dvorani so povzročile izjemen razmah ustvarjalnosti naših skladateljev in močno povečale zanimanje občinstva za orgelsko glasbo.

Izvrstno glasbilo je omogočilo izvedbo petih odmevnih evropskih orgelskih tekmovanj mladih organistov, na njem Akademija za glasbo vsako leto priredi letni koncert študentov orgel koncertne smeri.

Zaradi vzdrževanja zmogljivosti orgel je treba nanje igrati povprečno trikrat tedensko najmanj dve uri. Naše orgle tudi redno vzdržujemo in servisiramo.