Cankarjev dom
Pretekli dogodek
9. jun. 2021 09:00

Konferenca Enerstock 2021: Pametnim rešitvam nasproti

Prirejata: Fakulteta za strojništvo UL, Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo – Kemijski inštitut

Konferenca Enerstock 2021: Pametnim rešitvam nasproti

9. jun. 2021 09:00
9. jun. 2021 09:00
Več terminov

Registration

8. maj 2021 20:00

Odprtje festivala Fabula

Govorci:
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Aleš Šteger, programski direktor Beletrine
mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana
Aljaž Koprivnikar, umetniški vodja festivala Fabula



Odprtje festivala Fabula

8. maj 2021 20:00
8. maj 2021 20:00
Več terminov

Brezplačen ogled

Pretekli dogodek
Od 1. do 4. aprila 2021

Ujete v medmrežju (V siti)

Režija: Barbora Chalupová, Vít Klusák
Podaljšan ogled filma zaradi velikega zanimanja občinstva na 23. Festivalu dokumentarnega filma

Češka republika, 2020; 100' DCP
 

Odvisnost mladih od spletnih aplikacij in posledično spletno spolno nadlegovanje sta velik problem sodobne družbe, zato sta se Chalupová in Vít Klusák (znan po Čeških sanjah) odločila izpeljati filmski eksperiment, ki je postopoma postal družbena intervencija, saj je organom oblasti pomagala pri konkretnih obtožbah. Na igralski avdiciji sta izbrala tri polnoletna dekleta, ki bi po videzu lahko igrala dvanajstletnice, nato sta s skupino psihologov, seksologov in odvetnikov ustvarila lažne spletne profile treh »dvanajstletnic« in dekleta prepustila spletnim video klepetalnicam. Število prošenj anonimnežev po osebnem stiku in razkazovanju intimnih delov telesa je bilo šokantno …

Zamisel za dokumentarec se je porodila ob naročilu ponudnika spletnih storitev za kratki film, ki bi ponazarjal, kako zelo so mlada dekleta na spletu izpostavljena zlorabam. Podjetje nenehno prejema prošnje policije po naslovih uporabnikov, osumljenih zalezovanja mladoletnic z namenom spletne spolnosti in zmenkov. Zatem je Barbora izvedela za dvanajstletnico, ki je za ustvarjanje vtisa, da prejema sporočila starejšega moškega z opolzko vsebino, ustvarila profil lažnega spolnega plenilca. Njen namen: vključitev v pogovore sošolk s profili resničnih starejših moških po telefonu. Tedaj sem vedel, da ta film morava posneti.
Vit Klusák

Ujete v medmrežju (V siti)

Od 1. do 4. aprila 2021
Več terminov

6,50 EUR

neposreden dostop iz spletne trgovine CD (vstopnice.cd-cc.si) in ne iz platforme Cinesquare.net

Pretekli dogodek
Od 1. do 11. aprila 2021

Punčka (Petite fille)

Podaljšan ogled filma Punčka
Prejemnik glavne nagrade 23. Festivala dokumentarnega filma

Zaradi velikega zanimanja bo film Punčka, prejemnik glavne nagrade 23. FDF, na ogled še do nedelje, 11. aprila, do 23.59. Film si lahko ogledate na spletni strani Cankarjevega doma, neposreden dostop iz spletne trgovine CD vstopnice.cd-cc.si.
Nakup vstopnic do 11. aprila do 22. ure.


Francija, Danska, 2020; 88' DCP

Režija: Sébastien Lifshitz

Osemletna Sasha je deklica, rojena v fantovskem telesu. Tako meni sama in takšnega mnenja so njeni starši, ki Sasho razumejo in brezpogojno podpirajo. Stvari v sodobni družbi seveda niso preproste, Sasha se druži z vrstniki, obiskuje šolo in plesne vaje, njen dekliški videz in način oblačenja pa sprožata odzive, nemalokrat je predmet izživljanja in nasilnega vedenja. Družba vprašanje spola še vedno dojema črno-belo.


 

Pred nekaj leti sem posnel film o Bambi, eni prvih francoskih transspolnih oseb, rojeni leta 1935. Že pri treh ali štirih letih je globoko v sebi začutila, da je deklica. Ob tem sem se zamislil, saj se vprašanje transspolne identitete običajno pojavi v adolescenci, puberteti, v dobi, ko se telo spreminja. Ob Bambijini izpovedi sem se zavedel možnosti veliko zgodnejšega pojava. Ugotovil sem tudi, da je vprašanje identitete popolnoma ločeno od vprašanj spolnosti, ki se pojavijo v doraščanju. Za boljši vpogled vanje se mi je zdelo bistveno povedati zgodbo o sodobnem otroku, ki se spoprijema z vprašanji identitete.
Sébastien Lifshitz

Punčka (Petite fille)

Od 1. do 11. aprila 2021
Več terminov

6,50 EUR

neposreden dostop iz spletne trgovine CD (vstopnice.cd-cc.si) in ne iz platforme Cinesquare.net

20. maj 2021 20:00

Marek Šindelka: Utrujenost materiala

Mojstrska književnost in izjemna bralska izkušnja. Utrujenost materiala je celostna in melodična analiza duha časa. Tzum, literarni spletni portal 

 






Utrujenost materiala
je presunljiv roman o begunstvu, o begu od doma, razdejanega od vojne, ter poti čez neznano in sovražno ozemlje. Poetični jezik upoveduje zgodbo bratov, človeških senc na obrobju družbe, ki v svetu, v katerem vladata surovost in odklonilen odnos do drugačnih, do življenja tujcev, izgubljena iščeta varno zavetje in drug drugega. Ob prepletanju njune bolečine, tesnobe, strahu se potapljamo v univerzalno podobo človeške izkoreninjenosti, odtujenosti medosebnih odnosov in razbiramo metaforo današnje Evrope, ki spominja na delovni stroj, neskončen proizvodni cikel. V njem vsi postajamo zgolj številka, reducirana v material in statistiko. S svojim pisanjem Šindelka brez odvečnega moraliziranja prinaša izjemno gesto vživljanja v tujo usodo, ki hkrati prebuja našo lastno občutljivost in sočutje do sočloveka.

Roman je prevedla Nives Vidrih.

Marek Šindelka je eden najbolj priljubljenih, nagrajevanih in prevajanih čeških avtorjev. V svojih delih združuje natančen, izviren jezik, prepričljivo naracijo in močan občutek za komuniciranje z bralci, ki jih sooča s poglobljenimi uvidi v človeške medosebne odnose in današnji čas.

Pogovor z avtorjem bo v Cankarjevem domu vodil slovenski novinar in televizijski voditelj lgor E. Bergant.

Gostovanje Marka Šindelke na Fabuli je podprl Češki literarni center.

Zagotovljen bo prevod.

Obisk prireditev v Cankarjevem domu skladno s spremenjenim odlokom o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji. Varno na dogodke >>
 

Marek Šindelka: Utrujenost materiala

20. maj 2021 20:00
20. maj 2021 20:00
Več terminov

Hibridni dogodek (v dvorani in na spletu) / Vstop v Linhartovo dvorano je mogoč pri vhodih 1 iz Parka Sveta Evrope, 2 s ploščadi med NLB in CD ter 3 iz Podhoda Maxija. Drugi vhodi so zaprti.

17. maj 2021 20:00

Deborah Levy: Mož, ki je videl vse

Ena največjih zgodb angleške literature v tem desetletju je vrnitev in zmaga Deborah Levy ... Lahko bi rekli, da je navdihujoča, če ne bi bilo tako očitno, da jo je nemogoče posnemati.
New Statesman





Saul Adler leta 1988 prečka Abbey Road v Londonu. Pri tem ga (morda takrat, morda kdaj pozneje) zbije avto. Na videz se mu ne zgodi nič: obišče svojo punco, umetnico Jennifer Moreau; seksata in se razideta. Kot zgodovinar Saul nato odpotuje v vzhodni Berlin tik pred padcem zidu, kjer se začnejo v nenavadnem deliriju prepletati marksizem, erotika, krivda in popkultura, v središču pa stoji vprašanje, kaj vse smo pripravljeni spregledati, da bi bili pred sabo – in pred Zgodovino – videti kot ljudje, kakršni želimo verjeti, da smo. Kolikšno škodo s potlačitvami delamo sebi in kolikšno ljudem okoli nas? Mož, ki je videl vse je roman, ki se razstavlja zato, da se na koncu lahko sestavi in nas pripravi k temu, da ga po zadnji strani nemudoma začnemo brati od začetka.

Roman je prevedel Jernej Županič.

Deborah Levy je ena najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic in dramatičark ter sodi v svetovni literarni kanon. Njen mojstrski avtobiografski cikel velja za prelomno delo avtofikcije in esejistični presežek. Njeni romani so bili večkrat nominirani za nagrado man booker, nazadnje prav Mož, ki je videl vse (2019).

Literarni dogodek z Deborah Levy bo zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja covida 19 potekal virtualno. Posnetek virtualnega pogovora z avtorico, ki ga je pripravila filmska ekipa Fabula, bo vodila slovenska urednica, publicistka in doktorica zgodovine Manca G. Renko. Posnetek bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.

 

Deborah Levy: Mož, ki je videl vse

17. maj 2021 20:00
17. maj 2021 20:00
Posnetek pogovora bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.
Več terminov

Brezplačen ogled

Pretekli dogodek
14. maj 2021 20:00

Džoha Alharti: Nebesna telesa

Nebesna telesa so zakladnica: zapleteno umerjen kaos družinskih orbit in konjunkcij ter gravitacijskega siljenja skrivnosti.
The New York Times Book Review
 

 

Nebesna telesa so večplastna zgodba o pričakovanjih družine in družbe, na katera se ljudje različno odzovemo: nekateri z uklonitvijo, drugi z odporom. V ospredju pripovedi so tri sestre ter njihove odločitve za zakon in negovanje ljubezni. Maja se poroči, zato da bi hitreje pozabila na prvo zaljubljenost, in svoj zakon spremeni v čustveno emigracijo; Asma se poroči racionalno, z moškim, v katerega ni zaljubljena, a ve, da sta oba zmožna razvijati ljubezen; Havla pa se poroči iz zaljubljenosti, o kateri je jasno, da bo prinesla nesrečo, a jo je v imenu predstave o romantični ljubezni pripravljena sprejeti. Ob treh sestrah spoznavamo njihove družine, kraj in svet, ki jim pripadajo. Nebesna telesa so čustvena, zgodovinska, geografska in politična študija mikrookolja, ki razpira panoramsko sliko širše družbe.

Roman je prevedla Barbara Skubic.

Džoha Alharti je omanska avtorica dveh zbirk kratke proze in treh romanov, v vrh sodobne literature pa so jo ponesla prav Nebesna telesa, ki so leta 2019 prejela mednarodno nagrado man booker. Gre za prvi v arabščini napisani roman, ki je kdaj prejel to prestižno nagrado, in prva knjiga omanske avtorice, ki je bila prevedena v angleščino – pa tudi v slovenščino.

Literarni dogodek z Džoho Alharti bo zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja covida 19 potekal virtualno. Posnetek virtualnega pogovora z avtorico, ki ga je pripravila filmska ekipa Fabula, bo vodila slovenska pisateljica, literarna kritičarka in novinarka Ana Schnabl. Posnetek bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.

Džoha Alharti: Nebesna telesa

14. maj 2021 20:00
14. maj 2021 20:00
Posnetek pogovora bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.
Več terminov

Brezplačen ogled

10. maj 2021 20:00

Claudia Durastanti: Tujka

Claudia Durastanti je napisala čustveno delo izjemne elegance.
Books Hunters Blog

Tujka je zgodba o odraščanju z gluhimi, čustveno neuravnovešenimi in deprivilegiranimi starši, s katerimi se pripovedovalka premika skozi življenje: od otroštva v italijanski emigraciji v New Yorku in obubožani južnoitalijanski Bazilikati do študija ter intelektualnega in umetniškega razvoja v Rimu in Londonu. A Tujka ni le intimna, pač pa tudi generacijska pripoved mlade ženske, rojene sredi osemdesetih let, ki se je pred neznosnostjo vsakdana zatekala v glasbo, filme in umetnost ter si tako nadela oklep, ki ji pomaga pri prebijanju skozi sedanjost. Je pripoved o generaciji varčevalnih ukrepov in globaliziranega okusa, ki hodi po tanki meji med depresijo in zabavo. Tujka se ne skriva za fikcijo – skozi razmisleke o identiteti, razredu, umetnosti in ljubezni skuša osmisliti lastno življenje.

Roman je prevedla Vera Troha.

Pisateljica in prevajalka Claudia Durastanti velja za eno najprodornejših sodobnih italijanskih avtoric. Že za svoj prvenec Nekega dne bom metala kamne v okno (2010) je prejela nagrado mondello giovani. S Tujko (2019) se je prebila v finale za najprestižnejšo italijansko literarno nagrado strega in doživela odličen mednarodni sprejem.

Literarni dogodek z Claudio Durastanti bo zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja covida 19 potekal virtualno. Posnetek živega pogovora z avtorico, ki ga je v Rimu pripravila filmska ekipa Fabula, bo vodila slovenska novinarka Klara Krapež. Posnetek bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in družbenih omrežjih Cankarjevega doma.

Gostovanje Claudie Durastanti na Fabuli je podprl Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji.

 

Claudia Durastanti: Tujka

10. maj 2021 20:00
10. maj 2021 20:00
Posnetek pogovora bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.
Več terminov

Brezplačen ogled

8. maj 2021 20:00

Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

Odprtje festivala

Sorokinove stvaritve so fantastično nenavadne in še preveč znane obenem. [...] Opričnikov dan se drži tradicije distopičnih klasikov, kot je Fahrenheit 451, hkrati pa zvesto sledi izročilu Dostojevskega, Tolstoja in drugih velikih ruskih pisateljev.
Library Journal
 

Dogajanje v Opričnikovem dnevu je postavljeno v Rusijo bližnje prihodnosti, v obdobje politične obnove, ko je ponovno vzpostavljena monarhija. Njeni stebri so samoodločba, pravoslavje in tradicija. Na Rdečem trgu sežigajo potne liste in iz države izganjajo diplomate. Edina država, s katero Rusija ostaja v stiku, je Kitajska. Futuristična tehnologija se staplja z načini mučenja Ivana Groznega; svet se zdi kot grozljiva distopija, obenem pa je bolj resničen kot kdajkoli. Dobrodošli v Rusiji leta 2028 – in pustite zunaj upanje vsi, ki vstopate. Roman velja za sodobno klasiko in je preveden v več kot trideset jezikov.

Roman je prevedla Andreja Kalc.

Vladimir Sorokin je eden najboljših in najprepoznavnejših sodobnih ruskih pisateljev. Postmodernistično fikcijo v svojih delih prepleta z elementi distopije, satire in sovjetskih motivov. Prejel je vse najpomembnejše ruske literarne nagrade, med drugim pa je bil tudi finalist za mednarodno nagrado man booker.

Literarni dogodek z Vladimirjem Sorokinom bo zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja covida 19 potekal virtualno. Posnetek živega pogovora z avtorjem, ki so ga v Berlinu za Fabulo pripravili slovenska dopisnica Polona Fijavž, snemalec Gregory Gan in Manca Filak, bo vodila ruska novinarka, producentka in pisateljica Julia Efremenkova. Posnetek bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.

 

Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

8. maj 2021 20:00
8. maj 2021 20:00
Posnetek pogovora bo opremljen s slovenskimi podnapisi ter premierno prikazan na spletni strani www.cd-cc.si in na družbenih omrežjih Cankarjevega doma.
Več terminov

Brezplačen ogled

Foto: Etnografski muzej dr. Andres Barbero ®
Pretekli dogodek
27. maja 2021 od 12.45 dalje

Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki

Mednarodna znanstvena konferenca

Pridružite se dogodku:
https://us02web.zoom.us/j/85104510967

V okviru počastitve 100. obletnice rojstva slovenske raziskovalke dr. Branislave Sušnik (1920–1996), katere raziskovalno delo je pomembno zaznamovalo paragvajsko in latinskoameriško antropologijo in etnolingvistiko, potekajo številne prireditve v Sloveniji in Paragvaju. Osrednja dogodka v letošnjem letu sta mednarodna znanstvena konferenca Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki, ki jo organizira Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ, v sodelovanju s FF UL in Inštitutom za migracije ZRC SAZU ter organizacijsko in tehnično podporo Cankarjevega doma in razstava La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.


Mednarodna znanstvena konferenca bo predstavila rezultate istoimenskega ciljno raziskovalnega projekta (FHŠ UP, FF UL in ZRC SAZU), poleg tega pa bo vključila tudi prispevke drugih povabljenih slovenskih in mednarodnih raziskovalcev življenja in dela dr. Branislave Sušnik. Še zlasti bo izpostavljen njen muzeološki prispevek, saj sočasno poteka v Slovenskem etnografskem muzeju razstava La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.

Med povabljenimi gosti bosta nastopili Adelina Pusineri, njena dolgoletna sodelavka v Etnogrfskem muzeju Andresa Barbere v Asunciónu in mag. Raquel Salazar, visokošolska predavateljica in kustosinja ter nekateri raziskovalci iz Južne Amerike: Marylin Rehnfeldt, Diego Villar, Federico Bossert.

Program

12.45–13.00 registracija
13.00–13.10
Uvodni nagovor, dr. Aleksander Panjek, vodja ciljno raziskovalnega projekta Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki

1. sklop
Moderatorka: dr. Mojca Terčelj
13.10–13.25
Dr. Tanja Roženbergar, Fond Branislave Sušnik v Slovenskem etnografskem muzeju
13.25–13.40
Tina Palaić, Interpretacija zunajevropskih etnografskih zbirk – izzivi in priložnosti
13.40–13.55
Dr. Barbara Pregelj in Francisco Tomsich, Medijsko večglasje: predstavitev projekta Bivališča Branislave Sušnik / Moradas de Branislava Susnik
13.55–14.10
Dr. Jasmina Markič, O paragvajski španščini
14.10–14.25 razprava
14.25–14.35 odmor

2. sklop
Moderatorka: dr. Tanja Roženbergar
14.35–14.50
Dr. Željko Oset, Priložnosti znanstvenic za akademsko kariero na Univerzi v Ljubljani med obema svetovnima vojnama
14.50–15.05
Dr. Marko Frelih, Priložnosti za srečevanje s tujimi kulturami v Ljubljani pred drugo svetovno vojno
15.05–15.20
Dr. Jaka Repič, Podobe o Branislavi Sušnik in vpliv njenih raziskovalnih del v slovenski diaspori
15.20–15.35
Urša Geršak, Vendar pa mora žena vedno živeti za neki cilj … (iz pisma Branislave Sušnik sestri)
15.35–15.50 razprava
15.50–16.20 odmor

3. sklop
Moderator: dr. Jaka Repič
16.20–16.35
Adelina Pusineri in mag. Raquel Zalazar, Terenske odprave dr. Branislave Sušnik med ljudstvi Chiripá-Guaraní (Avá-Guaraní) in Aché-Guayakí (Aché) v Vzhodni pokrajini Paragvaja (1958–1960)
16.35–16.50
Dr. Federico Bossert, Začetki Branislave Sušnik v Ameriki
16.50–17.05
Gabriela Zuccolillo, Se nadaljuje
17.05–17.20
Dr. Irene Mislej, dr. Branislava Sušnik in slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Argentini in Paragvaju
17.20–17.35 razprava
17.35–17.50 odmor

4. sklop
Moderator: dr. Jernej Mlekuž
17.50–18.05
Mag. Marilín Rehenfeldt, Branka Sušnik in temelji paragvajske antropologije
18.05–18.20
Dr. Diego Villar, Etnologija Branislave Sušnik
18.20–18.35
Mag. Aleksandra Saksida, Branislava Sušnik med paragvajskimi staroselci
18.35–18.50
Dr. Mojca Terčelj, Totemizem včeraj in danes: razmerje človek – žival v luči družbene identitete in sodobnih ekoloških vprašanj
18.50–19.05 razprava
19.05–19.25
Predstavitev in predvajanje filma o Branislavi Sušnik Hiša med vodami režiserke Henrike von Dewitz
19.25–19.30 zaključek konference

 

Organizatorji in financerji ciljno raziskovalnega projekta: Fakulteta za humanistične študije Koper UP, Filozofska fakulteta UL, ZRC SAZU, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), Urado Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu 

Soorganizatorji in finančna podpora: Cankarjev dom, Slovenski etnografski muzej, Ministrstvo RS za zunanje zadeve 

Častni pokrovitelj mednarodne znanstvene konference je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 

Foto: Etnografski muzej dr. Andres Barbero ® 

1

3

You are invited to a Zoom webinar.
When: May 27, 2021 12:30 PM Belgrade, Bratislava, Ljubljana
Topic: Dr. Branislava Sušnik

Please click the link below to join the webinar:
https://us02web.zoom.us/j/85104510967
Or One tap mobile :
    Slovenia: +38618888788,,85104510967#  or +38616003102,,85104510967#
Or Telephone:
    Dial(for higher quality, dial a number based on your current location):
        Slovenia: +386 1888 8788  or +386 1600 3102
        US: +1 929 205 6099  or +1 253 215 8782  or +1 301 715 8592  or +1 312 626 6799  or +1 346 248 7799  or +1 669 900 6833
Webinar ID: 851 0451 0967
    International numbers available: https://us02web.zoom.us/u/klSeF5PZB

 

Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki

27. maja 2021 od 12.45 dalje
Več terminov

Brezplačen Zoom dogodek

Tolmačenje bo zagotovljeno.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI