Na letošnji konferenci bodo številni predavatelji nadaljevali razpravo o aktualnih temah za vedno večjo skupino ljudi, ki uspešno zaključijo onkološko zdravljenje. Tokrat je v središču bolnikova pot skozi zdravstveni sistem ter njegova reintegracija v poklicno in družbeno življenje. Udeležba na konferenci je brezplačna.

Celoten program konference je dostopen TUKAJ.

Za udeležbo je obvezna prijava TUKAJ.

Spletna konferenca ustvarja možnosti za strokovno in ustvarjalno razmišljanje o poučevanju in učenju v spreminjajočih se okoliščinah ter udeleženim predstavlja znanja in veščine za nadaljnje razvijanje lastne dobre poučevalne prakse.

Program Fabula v teoriji v dveh teoretičnih omizjih pretresa stanje človeške ranljivosti oziroma občutljivosti. Kako gledati na posameznika in na družbo, kako v sodobnem času obravnavamo ranljive skupine, manjšine in njihove življenjske situacije, kako majhni in krhki smo v resnici nasproti vsemogočnemu sistemu in koliko ranljivosti si v sodobnem času človeške odsotnosti in družbene apatičnosti sploh še dopustimo, so le nekatera od vprašanj, na katera bomo odgovore iskali skupaj z enim največjih francoskih avtorjev sedanjega časa, Didierjem Eribonom, in trenutno najbolj izstopajočim imenom nigerijske literature, Chimamando Ngozi Adichie, ki je s svojimi deli osvojila tako anglofonsko kot širšo svetovno javnost.

Ob predavanju francoskega sociologa in filozofa Didierja Eribona (1953) se bomo soočili z vprašanji družbenega razreda, spolnosti, intelektualne skupnosti ter zapletenega, pogosto konfliktnega sotočja družbene in psihične identitete. Pogovor z avtorjem se bo navezal tudi na slovenski prevod njegovega temeljnega dela Vrnitev v Reims (*cf, 2022) ki se prične z avtorjevo vrnitvijo v kraj, od koder je že v mladosti pobegnil in z njim prekinil vse stike, ob tem pa v avtobiografskem spletanju in družbenih tektonskih premikih izpisuje problematiziranje delavskega razreda, (ne)moč levega političnega pola ter zavedanje o nujnosti boja za svoje (in temeljne) človeške pravice, a ne na račun zavračanja drugih in favoriziranja lastne identitete. Avtor je predaval na različnih univerzah po vsem svetu, med drugim je bil profesor sociologije v Amiensu in gostujoči profesor na kalifornijski univerzi v Berkeleyju, na Inštitutu za napredne študije v Princetonu, na univerzah Harvard in Yale, na univerzi New York (NYU) in na univerzi Columbia. Mednarodno pozornost je pritegnila njegova družbena avtobiografija Vrnitev v Reims (2009), v kateri analizira razpad francoske družbe. Njegovo delo Žalitev in ustvarjanje geja (1999) je postalo klasika in temeljni dokument queer studies. Med njegovimi najnovejšimi objavami sta La société comme verdict (2013) in Principes d’une pensée critique (2016).


V okviru avtorjevega gostovanja na festivalu Fabula bo v sodelovanju z založbo *cf izšlo delo Vrnitev v Reims.

Nastop Marieke Lucas Rijneveld bo zavoljo avtorjevih obveznosti potekal virtualno, 10. aprila, ob 20. uri in sicer na spletnih straneh Fabule in Cankarjevega doma. Pogovor z avtorjem, ki bo podnaslovljen v slovenščino, bo vodila Petra Meterc.


Roman Nelagodje večera je brezkompromisna in napeta zgodba desetletne deklice Jas, ki odrašča v globoko verni družini na duhamornem podeželju, kjer sta zapravljanje in lahkomiselnost enakovredna grehu. Nekega ledenega jutra se ustaljeno družinsko življenje poruši ob tragični nesreči, za katero deklica Jas še najbolj krivi sama sebe. Po njej seveda v družini ni nič več, kot je bilo, starša in otroci pa se na smrt ožjega družinskega člana odzovejo na različne načine. Jas, skupaj z brati in sestrami do vprašanja smrti razvije radovednost, v vrtincu vse bolj motečih fantazij pa sanja o »drugi strani« in odrešitvi, ne da bi vedela, kam jo bodo te sanje nazadnje privedle. »Izjemno«, »vznemirljivo«, »sijajno«, »prelepo« so le nekateri od presežnikov, s katerimi so osrednji svetovni mediji pospremili osupljiv prvenec, fascinantno študijo žalovanja, navdihnjeno z resnično avtorjevo izkušnjo ob izgubi brata.

Roman je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

Marieke Lucas Rijneveld (1991) je eno najopaznejših novih peres nizozemske književnosti. Njegova pesniška zbirka, objavljena leta 2015, je bila ovenčana z nagrado C. Buddingha za najboljši pesniški prvenec, časopis de Volkskrant pa jo je označil za literarni vrhunec leta. Leta 2018 je pri ugledni nizozemski založbi Atlas Contact objavil svoj prvi roman Nelagodje večera, ki je bil prav tako nagrajen in je postal nizozemska uspešnica. V deloma avtobiografski zgodbi, ki jo je navdihnila tragična smrt avtorjevega brata, z brutalno neposrednostjo in v nadrealističnih podobah pripoveduje o posledicah družinske travme, zanjo pa je leta 2020 kot prvi nizozemski avtor prejel tudi prestižno nagrado mednarodni booker.

Dogodek z Mieko Kawakami bo v četrtek, 14. aprila, ob 20. uri potekal v Klubu CD: virtualni pogovor z avtorico in moderatorko Nagiso Moritoki Škof bo pospremil buto performans Darinke Pillari. Dogodek bo podnaslovljen v slovenščino.


Vsa moja poletja, najnovejši roman japonske avtorice srednje generacije, sodi v tisto ne preveč številčno, a zato toliko bolj cenjeno skupino literarnih del, o katerih sta si splošno in strokovno občinstvo tako na vzhodni kot zahodni polobli soglasna v svojem navdušenju. Prikazuje sliko sodobnega materinstva in oriše intimno popotovanje treh žensk, sester in njune hčerke oziroma nečakinje, ki se soočajo z lastnimi frustracijami in negotovostmi na poti iskanja pomiritve in lastne prihodnosti. Zgodbe protagonistk izrisujejo podobe materinstva, rojstev, integritete ženskega telesa, svobode in sprejemanja težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera ženska. Čustveno neizprosna romaneskna zgodba se odvije v dveh delih, med katerima mine deset let. V tem času pa osrednje protagonistke sprejmejo nekatere ključne življenjske odločitve.

Roman sta prevedla Nina Habjan Villarreal in Domen Kavčič.

Mieko Kawakami (1976) je kot pesnica debitirala leta 2006, leto kasneje pa objavila dve noveli in za drugo, naslovljeno Dojke in jajčeca, prejela nagrado za mlade literarne upe. Njeno najuspešnejše delo doslej, roman Vsa moja poletja, ki je izšel leta 2019 in ji prinesel svetovno slavo, je zasnovala kot razširjeno in predelano različico svoje druge novele. Za avtoričino pisanje sta značilna eksperimentalni in poetični jezik, s katerim se loteva vprašanj telesa, z njim povezane svobode in nerazrešenih dilem sodobne družbe, pri čemer naslavlja predvsem ženske. Mieko Kawakami je za svoja dela prejela več uglednih japonskih literarnih nagrad (Akutagawovo, Tanizakijevo in nagrado Murasaki Šikibu), roman Vsa moja poletja pa je bil uvrščen tudi med deset literarnih vrhuncev leta 2020 po izboru revije Time. Slavni japonski pisatelj Haruki Murakami je Kawakami razglasil za svojo najljubšo pisateljico in njeno delo označil za »nenehno rastočo in razvijajočo se pisavo«.

Ob izidu Peterbruškega letopisa v sodelovanju z založbo Goga snujemo predstavitev feljtonov Dostojevskega, v katerih je spregovoril o nacionalni ideji in
ruski samobitnosti. Ob tej priložnosti bomo povabili dr. Tatjano Kasatkin, vodjo raziskav pri Inštitutu za svetovno literaturo Gorkega Ruske akademije
znanosti, vodjo centra Dostojevski in svetovna kultura pri Inštitutu za svetovno iteraturo Gorkega Ruske akademije znanosti ter predsednico raziskovalnega odbora za umetniško dediščino Dostojevskega v okviru Znanstvenega sveta za zgodovino svetovne kulture Ruske akademije znanosti. 

Omizje bo povezovala dr. Urša Zabukovec, na njem bosta poleg že omenjenih sodelovala še dva slovenska sogovornika.

Ljudmila Ivanova Saraskina je ena najboljših poznavalk življenja in dela F. M. Dostojevskega (v svetovnem merilu); je ruska literarna zgodovinarka in biografistka, ki je večino svojega življenja posvetila preučevanju del in biografij Dostojevskega in Solženicina, o katerih je napisala svoji najodmevnejši biografski izdaji.

Z njo se bo pogovarjal prevajalec (in pobudnik prevoda biografije Dostojevski) Borut Kraševec.

V sodelovanju z LUD Literatura 

 

Govorci:
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Aleš Šteger, programski direktor Beletrine
mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana
Aljaž Koprivnikar, umetniški vodja festivala Fabula

Češka republika, 2020; 100' DCP
 

Odvisnost mladih od spletnih aplikacij in posledično spletno spolno nadlegovanje sta velik problem sodobne družbe, zato sta se Chalupová in Vít Klusák (znan po Čeških sanjah) odločila izpeljati filmski eksperiment, ki je postopoma postal družbena intervencija, saj je organom oblasti pomagala pri konkretnih obtožbah. Na igralski avdiciji sta izbrala tri polnoletna dekleta, ki bi po videzu lahko igrala dvanajstletnice, nato sta s skupino psihologov, seksologov in odvetnikov ustvarila lažne spletne profile treh »dvanajstletnic« in dekleta prepustila spletnim video klepetalnicam. Število prošenj anonimnežev po osebnem stiku in razkazovanju intimnih delov telesa je bilo šokantno …