5. mar. - 10. apr. 2022

Festival Literature sveta Fabula

Festival literature sveta Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka in mnoge druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti in vrsta drugih. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo in gledališčem in ostalimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Fokus festivala v letu 2022 bo v svoje izhodišče vzel vprašanje človeške ranljivosti, ki prihaja v ospredje prav v času, ko se na eni strani človeštvo bori s svetovno pandemijo, ekološko katastrofo, družbenimi pretresi in izostreno politično situacijo po svetu, na drugi strani pa z vprašanjem, kako v sodobnem času obravnavamo ranljive skupine, kako majhni in krhki smo v resnici in koliko ranljivosti si v človeške odsotnosti ter družbene apatičnosti sploh še dopustimo. Festivalski slogan »Krhki, (ne)močni svet« bo v svojem dogajanju združil mednarodne uveljavljene avtorje ter avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše v svojih državah, prav tako pa tudi v svetovnem merilu. Festival bo v začetku marca v Cankarjevem domu otvoril ruski avtor Sergej Lebedjev, ki nas v svojem romanu Dežela pozabe popelje v presunljivo raziskovane zamolčane preteklosti, čez najbolj skrita in mračna poglavja sovjetske zgodovine pa prinaša literarno izjemno učinkovit način, kako ranljivost zapisanega pozabi obnoviti prav z – zapisanim. Skozi izpiljen, kompleksen in duhovit slog se v postavitvi nepozabnega literarnega spomenika svoji babici in dramatičnemu času 20. stoletja, prikazuje tudi delo švicarske pisateljice Zore del Buono, saj v romanu Maršalinja predstavi večplastno družinsko sago, odvijajoč se v času vojn in nasilja, zagretih teritorialnih in ideoloških bojev, ki ob shranjevanju spomina za prihodnje generacije na plan prinaša tudi dolgo varovane in občutljive družinske skrivnosti. Fascinantno študijo žalovanja in travm ob soočenju s smrtjo ob napeti zgodbi desetletne deklice Jas, odraščajoči v globoko verni družini na duhamornem podeželju, kjer sta zapravljanje in lahkomiselnost enakovredna grehu, prinaša tudi delno avtobiografsko knjižno delo nizozemske avtorice Marieke Lucas Rijneveld, ki v Nelagodju večera izhaja iz lastne krhkosti življenja in resnične izkušnje ob izgubi brata. Svoj roman izjemne čustvene neizprosnosti in globine bo v Cankarjevem domu predstavila tudi japonska zvezdniška pisateljica Mieko Kawakami, ki v delu Moja poletja skozi svoje like poda na pot soočenja  s frustrirajočim okoljem in lastnimi negotovostmi, ob tem pa portretira in prikazuje slike materinstva, rojstva, integritete ženskega telesa, svobode in težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera ženska. Usodo družine, mesta in države, pripovedovano prek življenja štirih generacij žensk, ki trpijo pod zgodovino, njenimi turbulencami, spremembami in ob preobratih ter mnogih odtenkih pravičnosti, krivice, smrti, strahu, ljubezni in veselja pri tem ohranjajo prihodnost, bo prinesel roman Unterstadt, avtorice Ivane Šojat. Hrvaška avtorica, bo na Fabuli nastopila v sklopu spremljevalnega programa, v katerem Fabula sodeluje z različnimi slovenskimi založniki, v slovenskem prevodu pa bo izšla v sodelovanju Beletrine in založbe Didakta. V programu Fabula Hub bo tokrat nastopil eden najbolj perspektivnih mladih hrvaških pisateljev Dino Pešut ter se predstavil z romanom Očetov sinko, na eni strani humornim, na drugi pa brezkompromisnim delom, s kratkimi in močnimi poglavji, polnih globokih čustev, ob katerih pronicljivo spregovori o mladi, izjemno občutljivi in izobraženi generaciji, ki ji družba vztrajno odreka možnosti. Ob rasti poganjkov iz literature v širni svet bodo letošnji avtorji Fabule predstavljeni v pogovorih z izbranimi moderatorji, poskrbljeno bo tudi za profesionalno branje njihovih del v slovenščini in spremljevalni program, s katerim bomo omogočil kar največji mogoči prenos med literaturo in prostori, iz območja ranljivosti posameznika in posameznice v širši diskurz skupnosti in aktualnega časa. Ob osrednjem dogajanju srečevanj s knjižnimi avtorji in avtoricami v Cankarjevem domu, bo Fabula že tradicionalno ponudila tudi humanistični program Fabula v teoriji, ki bo prinesel dve teoretični okrogli omizji, na katerih bodo nastopili tako domači kot tuji strokovnjaki iz področja teorije in humanistike, med njimi denimo svetovno odmevni imeni Chimamanda Ngozi Adichie in Didier Eribon. V pred- in po-festivalskem dogajanju pa se bomo posvetili še nekaterimi domačim literarnim imenom in avtorjem in avtoricam iz bližnje regije, z nami bodo slovensko-francoska avtorica Brina Svit, slovensko-avstrijska pisateljica Maja Haderlap in bošnjaški avtor Dževad Karahasan, s katerimi se bomo ob preiskovanju letošnjega festivalskega fokusa posvetili njihovemu dosedanjemu ustvarjanju, hkrati pa občinstvu prinesli izbor najboljšega iz domače in bližnje literature. S tem bo festival Fabula tudi v letu 2022 prepletel lokalno kulturno področje z mednarodnim, v slovenski prostor prinesel sveže prevode najboljšega iz svetovne književnosti, se prevpraševal o trenutnem občutku statusa quo, hkrati pa občinstvu ponudil premislek o lastni krhkosti in možnost vzpostavljanja ranljivosti dialoga znotraj in zunaj literature. 

Osrednji gosti festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana. Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostaja dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Sergej Lebedjev (1984) ruski geolog, esejist, novinar in pisatelj se je sedem let udeleževal številnih ekspedicij na severu Rusije in v osrednji Aziji. Tam ga je začela zanimati zgodovina gulagov, zato je to tudi pogosta tema njegovega romanopisja, še posebno vidna v prvencu Dežela pozabe (2010), ki je bil dodan med 10 najboljših romanov časopisa Wall Street Journal. Lebedjeva v njegovem literarnem ustvarjanju zanima, kakšne posledice ima ruska preteklost za ljudi sedanjosti, kako spomin rešiti iz roba pozabe, kar vzpostavi tudi znotraj umetelno pisanih romanesknih zgodbah, v katerih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema. Objavil je še štiri romane, ki so jih prevedli v več kot dvajset jezikov. Posebno pozornost uživa v  angleško govorečem svetu: primerjali so ga s Solženicinom in ga razglasili za enega najperspektivnejših mladih ruskih pisateljev, ki v svojih delih skozi teksture, barve, zvoke in vizualne detajle operira z zgodovino ter njenimi sledovi, ohranjajoč se v naši kolektivni zavesti. Živi in dela v Berlinu.

Mieko Kawakami (1976) je v svoji literarni karieri kot pesnica debitirala leta 2006, le dve leti zatem pa že objavila roman, ki ji je prinesel svetovno slavo. Za njeno pisanje sta značilna eksperimentalen in poetičen jezik, s katerim se loteva vprašanj telesa, svobode in nerazrešenih dilem sodobne družbe, pri čemer naslavlja predvsem ženske. Za svoje delo je prejela številne ugledne literarne nagrade na Japonskem, med drugim Akutagawa, Tanizaki in Murasaki Shikibu. Njen roman Moja poletja je podiral prodajne rekorde in bil izbran med deset vrhuncev leta 2020 po izboru revije Time. Slavni japonski pisatelj Haruki Murakami jo je razglasil za svojo najljubšo pisateljico in njeno delo označil za »nenehno rastočo in razvijajočo se pisavo«.

Dino Pešut (1990) je hrvaški dramaturg, pisatelj in pesnik. Na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu je končal študij dramaturgije. Kot dramaturg sodeluje z različnimi gledališči doma in na tujem. Nekaj let je živel v Berlinu in leta 2018 prejel prestižno gledališko nagrado, namenjeno mladim avtorjem Der deutsche Jugendtheaterpreis, njegova dramska dela pa zelo pogosto prejemajo tudi ugledne hrvaške nagrade. Iz območja gledališke umetnosti je avtor v vstopil tudi na področje literature in leta 2017 izdal svoj prozni prvenec Raztrgana kolena, s katerim je navdušil hrvaško literarno kritiko in bralstvo. Podoben odziv je prejel tudi, leta 2020, izdan humoren in pretresljiv roman Očetov sin, v katerem se Dino Pešut izpostavi kot eden najmočnejših proznih glasov svoje generacije, avtor, ki odlično razume trenutek, v katerem živimo, in ga uspe spremeniti v vrhunsko literarno umetnino.

Ivana Šojat (1971) se je rodila v Osijeku, kjer je končala gimnazijo in dve leti študirala matematiko in fiziko na Pedagoški fakulteti, kasneje je osem let živela v Belgiji in tam tudi diplomirala iz francoščine. Njeno romaneskno delo je večkrat nagrajeno, za roman Spodnje mesto (2009) pa je prejela domala vse večje hrvaške literarne nagrade. Med njenimi kasnejšimi proznimi deli lahko naštejemo še Ničiji sinovi (2012), Jom Kippur (2014) in Ezan (2018), ob tem pa ustvarja tudi na področju kratke proze, esejistike in poezije. Ob svojem literarnem delu je avtorica tudi priznana prevajalka, prevaja iz francoščine in angleščine, med drugim je prevedla knjige Amélie Nothomb, Rolanda Barthesa, Raymonda Carverja, Gaoa Xingjiana, Pata Barkerja, Nuruddina Faraha, Alice Sebold, Moussa Nabatija, Luca Bessona, Paula Austerja in Mathiasa Enarda. 

Marieke Rijneveld (1991) je eden najopaznejših novih peres nizozemske književnosti. Njena pesniška zbirka, objavljena leta 2015, je bila ovenčana z nagrado C. Buddingha za najboljši pesniški prvenec, časopis de Volkskrant pa jo je označil za literarni preboj leta. Leta 2018 je pri ugledni nizozemski založbi Atlas Contact objavila svoj prvi roman Nelagodje večera, ki je bil prav tako nagrajen in je postal nacionalna uspešnica. Za roman, ki z brutalno neposrednostjo in skozi nadrealistične podobe pripoveduje o posledicah družinske travme, deloma navdihnjene z avtobiografskim ozadjem in s smrtjo avtoričinega brata, je leta 2020 kot prva nizozemska avtorica prejela prestižno nagrado mednarodni booker.

Zora del Buono (1962) se je rodila v Zürichu, po študiju arhitekture pa je kot arhitektka delala v Berlinu. Poleg tega je soustanovila literarno revijo mare, s katero je sodelovala kot urednica in avtorica. Prvi roman Canitz’ Verlangen je objavila leta 2008 in z njim takoj pritegnila bralsko in kritiško pozornost. Izdala je še tri romane, napisala pa je tudi dva potopisa. Za roman Big Sue (2010) je leta 2012 prejela ITB Book Award. Njeno zadnje in zelo odmevno delo je družinski roman Maršalinja (2020), ki se skozi družinsko kroniko osredotoča na lik avtoričine babice - močne duše in zagrizene komunistke, ki ni samo občudovala Tita, ampak je bila vpletena tudi v zločin.. Življenje in delo Zore del Buono sta razpeta med ZDA, Švico in Nemčijo.
 

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.
 

Naše dvorane

Gallusova, Linhartova, Kosovelova, Klub CD, dvorana Duše Počkaj, Klub Lili Novy, preddverja, galerije in konferenčni prostori

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI